Carinska vrednost je vrednost blaga, ki se uporablja kot osnova za obračun carine, kadar se ta obračunava od vrednosti (ad valorem), kar je najbolj pogosto. Carinska vrednost po Sporazumu o uporabi VII. člena GATT je transakcijska ali fakturna vrednost. Transakcijska vrednost je zasnovana na fakturni ceni in predpostavlja, da je cena, navedena na fakturi, dejanska cena, ki jo kupec plača prodajalcu za kupljeno blago, to je ti. dogovorjena cena. Dogovorjena cena je dejansko plačana cena ali cena, ki jo je treba plačati za blago, kupljeno zaradi uvoza v EU.
Z dogovorjeno ceno, ki pomeni carinsko vrednost, je mišljeno:
- da so v vrednost vključeni vsi stroški in drugi izdatki v zvezi s prodajo in dobavo blaga do tam, kjer prihaja blago na carinsko območje;
- da so iz vrednosti izključeni vsi stroški, davščine in takse, ki se zaračunavajo na carinskem območju;
- da ni omejitev za kupce glede razpolaganja ali uporabe blaga, razen omejitev, ki so določene s predpisi;
- da v pogodbi o nakupu in prodaji ni pogojev ali obveznosti, katerih vrednost se ne more ugotoviti glede na vrednost blaga, ki se carini;
- da prodajalec ne bo neposredno ali posredno prejel nobenega dela prihodka od kupčeve nadaljnje prodaje ali kakšnega drugačnega razpolaganja ali kupčeve uporabe blaga;
- da kupec in prodajalec nista vzajemno povezana oz. če sta povezana, da na dogovorjeno ceno ni vplivalo trgovinsko, finančno ali kako drugo razmerje med kupcem in prodajalcem.
Od carinske vrednosti blaga se obračuna carina po stopnjah iz carinske tarife. V praksi se več kot 99% blaga carini po transakcijski vrednosti (na podlagi fakture).
Če carinske vrednosti ni mogoče ugotoviti na podlagi dogovorjene cene (transakcijski vrednosti) zaradi razlogov, ki izkrivljajo transakcijsko vrednost (ker sta kupec in prodajalec medsebojno povezana ali zaradi kakršnih koli drugih razlogov – brezplačne pošiljke, vlaganje kapitala v opremo za izdelavo izdelka ipd.), se carinska vrednost ugotavlja z eno izmed naslednjih metod:
- po dogovorjeni ceni za blago enake kvalitete in enakih lastnosti, kupljeno v približno istem času zaradi uvoza v Skupnost,
- po dogovorjeni ceni za podobno blago, kupljeno zaradi uvoza v Skupnost,
- po cenah po enoti mere, če se enako ali podobno blago prodaja v Skupnosti v istem stanju kot blago, ki se uvaža,
- na osnovi obračunane vrednosti,
- na osnovi razpoložljivih podatkov.
Z enakim blagom je mišljeno blago, ki je v vseh pogledih (v tehničnih lastnostih, kvaliteti in trgovskem ugledu) istovetno z blagom, ki se uvaža v enakem ali približno enakem času.
Podobno blago pomeni blago, ki ima podobne lastnosti in sestavo materiala, se uporablja za iste namene kot blago, ki se uvaža, in ga lahko zamenja tudi v komercialnem smislu.
Carinska vrednost se lahko določi po enoti mere v primeru, da se enako ali podobno blago že prodaja v Skupnosti. Prodajno ceno je treba znižati za vse notranje davščine in stroške.
Po obračunski vrednosti se carinska vrednost ugotovi na podlagi vrednosti materiala in stroškov, nastalih pri proizvodnji, vključno z dobičkom, ki se za tako blago dosega pri izvozu v Skupnost.
Če se carinska vrednost ne more ugotoviti po nobeni izmed navedenih metod, se ugotovi na podlagi razpoložljivih podatkov. Ta metoda omogoča, da se lahko uporabijo podatki o carinski vrednosti enakega ali podobnega blaga, uvoženega v daljšem časovnem obdobju, in tudi carinski vrednosti blaga, uvoženega iz drugih držav.
Po tej metodi carinske vrednosti ni mogoče ugotavljati na podlagi cen domačih proizvodov, prodajnih cen na domačem trgu države izvoznice, po cenah blaga za izvoz v tretje države ipd.
V carinsko vrednost se vštevajo, če niso zajeti v plačani ali plačljivi ceni, naslednji stroški in izdatki:
- provizije posrednikov,
- stroški embalaže,
- stroški prevoza in zavarovalnine do vnosa na carinsko območje,
- sorazmerni del vrednosti surovin in drugega blaga, ki ga je kupec dostavil brezplačno ali po znižani ceni,
- nadomestila in stroški v zvezi z licenčninami, ki jih kupec plača neposredno ali posredno, če je prodaja pogojena s takšnimi plačili.