• Domov
  • Tiskaj
  • Dodaj med priljubljene
  • Pošlji prijatelju
Mednarodno trgovanje  |  Ukrepi trgovinske politke   |  Splošni sistem preferencialov (gsp)
posodobljeno: 12.04.2012

Splošni sistem preferencialov (GSP)

Aktualno


Uvod v GSP

Splošni sistem preferencialov (GSP - General System of Preferences) je instrument trgovinske politike, namenjen spodbujanju uvoza iz držav v razvoju. GSP omogoča popolno ali delno oprostitev plačila carinskih dajatev pri uvozu izdelkov po poreklu iz držav v razvoju v EU.

V obdobju zadnjih 40-ih let se je izkazalo, da je trgovina eno od najučinkovitejših orodij za pospeševanje razvoja. Povečanje trgovine z državami v razvoju vpliva na povečanje njihovih izvoznih zaslužkov ter spodbuja industrializacijo in gospodarski razvoj teh držav. Klasični instrument trgovinske politike za doseganje teh ciljev so tarifni preferenciali, ki omogočajo uvoz blaga po nižjih carinah od običajnih in na ta način prispevajo k večji konkurenčnosti držav v razvoju na svetovnem trgu.

Uvedbo splošnega sistema preferencialov, v okviru katerega bi razvite industrializirane države odobrile enostranski preferencialni dostop na trg za izdelke po poreklu iz držav v razvoju, je predlagal UNCTAD leta 1968.

Med razvitimi državami je bila EU prva, ki je leta 1971 uvedla splošni sistem preferencialov za države v razvoju. Sledili sta ji Japonska in ZDA. Splošni sistem preferencialov EU je najobsežnejši; vključuje veliko število izdelkov ter 176 držav v razvoju (oz. ozemelj), ki so upravičene do ugodnosti.

Splošna shema preferencialov EU se izvaja v 10-letnih ciklih. Trenutno je v teku cikel za obdobje od leta 2006 do 2015, ki ga določajo smernice o vlogi GSP v desetletnem obdobju od 2006 do 2015. Krajša obdobja znotraj ciklov pa opredeljujejo posamezne uredbe o GSP. V obdobju 2006 - 2008 je GSP urejala Uredba Sveta št. 980/2005, za obdobje 2009 - 2011 pa ga določa Uredba Sveta št. 732/2008 (v nadaljevanju uredba o GSP).

Vrste režimov v okviru GSP

V okviru GSP obstajajo tri vrste režimov:

  1. Splošni režim
  2. Posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (t.i. GSP+)
  3. Posebni spodbujevalni režim za najmanj razvite države (t.i. EBA - Everything but Arms - vse, razen orožja)

Osnova za določitev znižanja v okviru splošnih tarifnih preferencialov so dajatve skupne carinske tarife, določene v drugem delu Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87, razen dajatev, ki so določene v okviru tarifnih kvot.

  • Splošni režim

Do ugodnosti v okviru splošnega režima so upravičeni izdelki, navedeni v Prilogi II uredbe o GSP, ki so po poreklu iz držav, navedenih v Prilogi I uredbe o GSP, razen izdelkov, ki se uvrščajo v oddelke KN, navedene v stolpcu C Priloge I uredbe o GSP, kateri so začasno izločeni iz GSP (t.i. gradacija).

Za potrebe določitve višine ugodnosti v okviru splošnega režima so izdelki, navedeni v Prilogi II uredbe o GSP, razdeljeni v skupino občutljivih in neobčutljivih izdelkov:
  • Neobčutljivi izdelki (v Prilogi II označeni z "NO") so deležni popolne opustitve dajatev skupne carinske tarife, razen za kmetijski del.
  • Občutljivi izdelki (v Prilogi II označeni z "O") pa so deležni znižanja dajatev, in sicer:

-- dajatve ad valorem skupne carinske tarife se znižajo za 3,5 odstotne točke. Za tekstil in tekstilne izdelke iz poglavij 50 do 63 KN pa znižanje znaša 20 %. Kadar preferencialne stopnje dajatev, izračunane po predhodno veljavni uredbi o GSP, predvidevajo znižanje dajatev za več kot 3,5 odstotne točke, se uporabljajo te - nižje preferencialne stopnje dajatev;

-- posebne dajatve skupne carinske tarife se znižajo za 30 %;

-- kadar je za določen izdelek v skupni carinski tarifi predpisana tako dajatev ad valorem kot posebna dajatev, se zniža samo dajatev ad valorem.

  • Posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (t.i. GSP+)

Nekatere države v razvoju so upravičene do dodatnih ugodnosti v okviru posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje, t.i. GSP+. Trenutno je teh držav 16, in sicer Armenija, Azerbajdžan, Bolivija, Kolumbija, Kostarika, Ekvador, Gruzija, Gvatemala, Honduras, Mongolija, Nikaragva, Paragvaj, Peru, Salvador in Panama. Seznam držav je določen z Odločbo Komisije 2008/938/ES, spremembo Odločbe Komisije 2009/454/ES, Izvedbeno Uredbo Sveta (EU) 143/2010 in Sklepom Komisije 2010/318/EU.

Tudi v okviru posebnega spodbujevalnega režima so ugodnosti deležni izdelki, navedeni v Prilogi II uredbe o GSP, ki so po poreklu iz prej navedenih držav, pri čemer so te ugodnosti večje kot pri splošnem režimu v okviru GSP, in sicer so dajatve ad valorem in posebne dajatve skupne carinske tarife ukinjene za vse izdelke, navedene v prilogi II uredbe o GSP, razen kadar je za določen izdelek v skupni carinski tarifi predpisana tako dajatev ad valorem kot posebna dajatev. Tedaj se ukine samo dajatev ad valorem. Za izdelke z oznako KN 1704 10 90 je posebna dajatev omejena na 16 % carinske vrednosti.

Za ugodnosti iz naslova posebnega spodbujevalnega režima lahko zaprosijo države v razvoju, ki so ratificirale ter dejansko izvajajo temeljne konvencije o varstvu človekovih pravic in pravic delavcev (16 konvencij) ter konvencije s področja varovanja okolja in dobrega upravljanja (11 konvencij) ter se štejejo za t.i. ranljive države. Ranljiva pa je v skladu z uredbo o GSP tista država:
- ki je Svetovna banka tri leta zapored ni uvrstila med države z visokim dohodkom in katere pet največjih oddelkov uvoza v Skupnost, za katerega velja GSP, predstavlja več kot 75 % vrednosti njenega skupnega uvoza, za katerega velja GSP, in
- katere uvoz v Skupnost, za katerega velja GSP, predstavlja manj kot 1 % vrednosti skupnega uvoza v Skupnost, za katerega velja GSP.

V primeru, da notranja zakonodaja držav upravičenk v notranji pravni red ne prenaša konvencij, ki so bile ratificirane zaradi izpolnjevanja zahtev za odobritev posebnega spodbujevalnega režima ali če se ta zakonodaja dejansko ne izvaja, se posebni spodbujevalni režim lahko začasno prekliče.

  • Posebni spodbujevalni režim za najmanj razvite države (t.i. EBA - Everything but Arms - vse, razen orožja)

Ugodnosti tega režima so deležne države, ki jih Združeni narodi priznavajo in uvrščajo med najmanj razvite države. Trenutno 50 držav spada med najmanj razvite države. Te države so v stolpcu D Priloge I uredbe o GSP označene z "X".

Kadar pa Združeni narodi državo izključijo iz seznama najmanj razvitih držav, se ta država po preteku najmanj triletnega prehodnega obdobja izključi tudi s seznama upravičenk do posebnega spodbujevalnega režima in je potemtakem upravičena le do splošnega režima v okviru GSP. Združeni narodi so 1. januarja 2008 iz seznama najmanj razvitih držav izključili Zelenortske otoke, ki so po izteku prehodnega obdobja 1. januarja 2011 izgubili ugodnosti posebnega spodbujevalnega režima na podlagi Uredbe Komisije št. 1547/2007.

Za države v razvoju so v okviru posebnega spodbujevalnega režima dajatve skupne carinske tarife v celoti ukinjene za vse izdelke po poreklu iz navedenih držav, razen za orožje.


Izločitev države in posameznih skupin izdelkov (oddelkov KN) iz GSP

  • Izločitev države iz GSP
 
Državo upravičenko se izloči iz GSP, če jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom in če vrednost uvoza petih največjih oddelkov njenega uvoza v Skupnost, za katerega velja GSP, predstavlja manj kot 75% skupnega uvoza države upravičenke v Skupnost, za katerega velja GSP.

Prav tako se državo upravičenko izloči iz seznama držav upravičenk, če uživa ugodnosti preferencialnega trgovinskega sporazuma s Skupnostjo, v katerem so zajeti najmanj vsi preferenciali, ki jih za zadevno državo določa GSP. Tako je bila Republika Čile, ki ima s Skupnostjo sklenjen sporazum o pridružitvi, iz GSP izločena maja 2007 na podlagi Uredbe Komisije št. 566/2007.

  • Izločitev iz oz. ponovna vključitev posameznih skupin izdelkov (oddelkov KN) po poreklu iz dane države v GSP (t.i. mehanizem gradacije/de-gradacije)
     
Nekatere skupine izdelkov (oddelki KN) po poreklu iz določenih držav upravičenk do GSP, so izločeni iz ugodnosti v okviru GSP in so navedeni v stolpcu C Priloge I uredbe o GSP.

GSP ugodnosti izgubijo izdelki (oddelki KN) s poreklom iz države upravičenke, kadar njihova povprečna vrednost uvoza tri leta zapored preseže 15 % vrednosti uvoza teh izdelkov (oddelkov KN) iz vseh držav oz. ozemelj, upravičenih do GSP, na podlagi najnovejših statističnih podatkov Eurostat. Prag za tekstil in tekstilne izdelke (oddelka XIa in XIb) znaša 12,5 %. Tudi če je izpolnjen prejšnji pogoj pa ugodnosti GSP ne izgubijo izdelki, ki predstavljajo več kot 50% vrednosti celotnega uvoza dane države upravičenke v Skupnost. V tem primeru je namreč dana država v preveliki meri odvisna od izvoza danih izdelkov.

Mehanizem gradacije vpliva na splošni režim ter GSP+, medtem ko se v okviru EBA režima ne izvaja.

Začasni preklic in zaščitni ukrepi

  • Začasni preklic

Uredba o GSP predvideva tudi možnost začasnega preklica ugodnosti v okviru splošnih tarifnih preferencialov za vse ali za določene izdelke s poreklom iz dane države upravičenke iz razlogov, kot so npr. izvajanje kakršne koli oblike suženjstva ali prisilnega dela, kršitev svobode združevanja, pravice do kolektivnega pogajanja, diskriminacija pri zaposlovanju, izkoriščanje dela otrok, izvažanje blaga, ki ga izdelujejo zaporniki, goljufije, kršitev določb o izpolnjevanju pravil o poreklu, nezagotavljanje ustreznega upravnega sodelovanja, nepoštena trgovinska praksa, ki je prepovedana ali izpodbojna po WTO sporazumih.

Trenutno je GSP začasno umaknjen za dve državi, in sicer za Mjanmar od leta 1997 na podlagi Uredbe Sveta št. 552/1997 in Belorusijo od junija 2007 na podlagi Uredbe Sveta št. 1933/2006. Ti dve državi sta sicer še vedno na seznamu držav upravičenk do GSP (priloga I uredbe o GSP), vendar zanju GSP začasno ne velja.

  • Zaščitni ukrepi

Uredba o GSP predvideva tudi možnost uvedbe zaščitnega ukrepa v obliki ponovne uvedbe običajnih dajatev skupne carinske tarife v primerih, kadar se določeni izdelki iz dane države upravičenke uvažajo po pogojih, ki povzročajo ali utegnejo povzročiti resne težave določenemu proizvajalcu podobnega ali neposredno konkurenčnega izdelka v Skupnosti. Ta zaščitni ukrep se uvede na zahtevo zainteresirane države članice ali na pobudo Evropske komisije po predhodnem obvestilu zadevne države upravičenke in preiskavi, ki jo vodi Evropska komisija. V primeru, ko pa je potrebno hitro ukrepanje, pa se lahko takoj sprejmejo kakršni koli preventivni ukrepi, brez predhodne preiskave.

Pravila o poreklu blaga

Pravila o poreklu blaga so določena z Uredbo Komisije št. 2454/1993, in sicer s členi 66 - 97 ter Prilogami 14 - 18 in Prilogo 21 uredbe.

Splošno pravilo za pridobitev porekla je, da se materiali štejejo po poreklu iz posamezne države upravičenke, izvoznice, če so bili v tej državi v celoti pridobljeni oziroma so bili v njej zadosti obdelani ali predelani. Vendar pa za pridobitev porekla v okviru GSP obstajata dve izjemi, in sicer:

  • na podlagi dvostranske kumulacije se materiali s poreklom iz ES, Norveške ali Švice (v smislu pravil o poreklu v okviru GSP), ki so nadalje obdelani ali predelani v državi upravičenki štejejo, da so po poreklu iz države upravičenke, pri čemer mora biti v tej državi opravljena obdelava ali predelava, ki je več kot "nezadostna obdelava ali predelava";

  • na podlagi regionalne kumulacije, ki se uporablja med državami ene od regionalnih skupin, se materiali s poreklom iz države, ki je članica regionalne skupine, ki se nadalje obdelajo ali predelajo v drugi državi iste regionalne skupine, štejejo, da so po poreklu iz tiste države regionalne skupine, v kateri se opravi zadnji postopek obdelave ali predelave, pod pogojem, da dodana vrednost v tej državi presega najvišjo carinsko vrednost uporabljenih izdelkov s poreklom iz katere koli druge države regionalne skupine in je v tej državi opravljena obdelava ali predelava, ki je več kot "nezadostna obdelava ali predelava" (pri tekstilnih izdelkih več kot postopki iz Priloge 16 k Uredbi 2454/93). Če ti pogoji niso izpolnjeni, imajo izdelki poreklo tiste države regionalne skupine, ki ji pripada najvišja carinska vrednost izdelkov s poreklom iz drugih držav regionalne skupine. Regionalna kumulacija se uporablja tudi, kadar je izdelek, ki je uporabljen v nadaljnji proizvodnji v državi iz regionalne skupine, po poreklu iz druge države iz skupine, ki ni upravičena do režimov, ki se uporabljajo za končni izdelek, če sta obe državi upravičeni do regionalne kumulacije za to skupino.

Vodič o pravilih o poreklu blaga, v katerem so podrobno pojasnjene zahteve in postopki, ki jih morajo izpolnjevati izdelki, da se lahko štejejo, da so po poreklu iz države upravičenke.

Novo...


Odbor za GSP

Komisiji pri izvajanju uredbe o GSP pomaga Odbor za splošne preferenciale, ki ga sestavljajo uradniki držav članic in mu predseduje predstavnik Evropske komisije. Odbor lahko na pobudo Evropske komisije ali na zahtevo države članice prouči katero koli zadevo, ki se nanaša na uporabo te uredbe. Odvisno od posameznega primera ima Odbor bodisi vlogo svetovalnega odbora, upravljalnega odbora ali regulativnega odbora. Evropska komisija se mora pred sprejetjem kakršnega koli ukrepa v okviru GSP posvetovati z Odborom, pomembnejši ukrepi pa se lahko sprejmejo le, če so v Odboru potrjeni s kvalificirano večino glasov držav članic.

Ugotavljanje upravičenosti izdelka do ugodnosti v okviru GSP 

Najbolj pripraven način, kako ugotoviti preferencialno carinsko stopnjo v okviru GSP, je spletna stran TARIC (Integrirana tarifa ES). To je baza z informacijami o vseh ukrepih trgovinske politike, ki jih izvajajo carinski organi EU ob izvozu in uvozu blaga. Uporaba baze TARIC je brezplačna.

Carinska dajatev v okviru GSP je navedena pod eno od naslednjih oznak:
  • "SPGL" - velja splošni režim (primer: carinska stopnja za tarifno številko 2933 71 00 po poreklu iz Ukrajine SPGL = 0)  
  • "SPGE" - velja GSP+ (primer: carinska stopnja za tarifno številko 4011 63 00 po poreklu iz Šrilanke SPGE = 0)
  • "SPGA" - velja posebni spodbujevalni režim za najmanj razvite države (primer: carinska stopnja za tarifno številko 6109 10 00 po poreklu iz Bangladeša SPGA = 0)

Če pri danem izdelku po poreklu iz dane države ni navedena nobena od zgornjih oznak pomeni, da izdelek po poreklu iz dane države ni upravičen do GSP ugodnosti.

Potem ko je ugotovljeno, da je dani izdelek po poreklu iz dane države upravičen do GSP, je treba še preveriti, ali izpolnjuje predpisana pravila o poreklu blaga.

Pravna podlaga GSP


Pravila o poreklu blaga v okviru GSP:
 
Za več informacij glede splošnega sistema preferencialov (GSP) se lahko obrnete na:

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Direktorat za turizem in internacionalizacijo
Sektor za internacionalizacijo

Marjeta Bajt
T: 01 400 36 27
E: marjeta.bajt@gov.si


 


 

  • Vprašajte nas

    Za več informacij v zvezi s poslovanjem na tujih trgih nam pišite, vabimo vas, da si ogledate tudi odgovore na pogosta vprašanja.
    Informacije o dajatvah ob uvozu blaga, potrebnih dokumentih za uvoz in izvoz blaga ter sistemu tarifnih kvot pa dobite na TARIC centru.