Poslovna zakonodaja

Predpisi o deviznem poslovanju

S prevzemom evra so se močno spremenili predpisi o deviznem poslovanju. Glavna obveznost je v tem, da morajo banke avstrijski Narodni banki sporočiti poslovanje z devizami, jih obvestiti o depojih za vrednostne papirje tujcev ter bančnih in kreditnih kontih tujcev.

Standardi in tehnični predpisi

Nacionalni organ za splošno področje standardizacije je Österreichisches Normung Institut (ON), ki je nepridobitna organizacija in si prizadeva povečati uspešnost in učinkovitost na podlagi doseganja kakovosti in skladnosti proizvodov in storitev kot podpora nacionalni, evropski in mednarodni izmenjavi proizvodov in storitev – upoštevaje ekonomske in okoljevarstvene vidike. ÖN je neodvisni certifikacijski organ, akreditiran pri avstrijskem Ministrstvu za gospodarstvo in delo in pri Swiss Accreditation Service (SAS).

Inštitut je član Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Evropskega komiteja za standardizacijo (CEN).

Avstrijski nacionalni standardi imajo oznako ÖNORM in temeljijo predvsem na privzetih evropskih oziroma mednarodnih standardih. Kljub temu na mnogih področjih nastajajo še izvirni nacionalni standardi, predvsem kadar gre za nacionalni interes in posebnosti na posameznih področjih.

ON izvaja tudi aktivnosti v zvezi z uporabo in vpeljevanjem standardov v podporo tehničnim predpisom ter ugotavljanju skladnosti proizvodov s standardi.

ON je tudi priglašen organ za gradbene proizvode po direktivi CPD 89/106/EGS in lahko izvaja kontrolo proizvodnje (FPC – Factory Production Control) kot osnovo za označevanje gradbenih proizvodov z znakom CE. Izvajajo tudi prostovoljno preskušanje po nacionalnih standardih (oznaka ÖNORM geprüft) in z evropskimi standardi (oznaka ON CERT) in preskušanje skladnosti z enotnim evropskim sistemom (CEN/CENELEC Keymark).

Nacionalni organ za standardizacijo na področju elektrotehnike v Avstriji je Österreichisches Verband für Electrotechnik (OVE), ki je član Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) in Evropskega komiteja za standardizacijo na področju elektrotehnike (CENELEC).

Za tehnične predpise in ugotavljanje skladnosti je pristojno Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit.

Akreditacija deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo, družino in mladino, na področju meroslovja pa je nacionalni organ BEV - Zvezni urad za meroslovje in geodezijo.

Avstrija je članica EU, zato morajo imeti proizvodi, za katere to predpisujejo evropske direktive novega pristopa, znak CE, kar daje domnevo, da proizvod izpolnjuje evropske zahteve glede varnosti in da so izpolnjene minimalne zahteve, opredeljene v harmoniziranih standardih. Izjava o skladnosti s harmoniziranimi standardi je odgovornost proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika. Znak CE je obvezen in omogoča trženje proizvoda na celotnem evropskem gospodarskem prostoru. Certifikat o skladnosti izdelkov, pridobljen pri kateremkoli priglašenem organu v državi članici Evropske unije, velja tudi v Avstriji in obratno.

Seznam proizvodov, ki morajo biti označeni z znakom CE.

EU je sprejela Uredbo o medsebojnem priznavanju (ES 764/2008), da se odstranijo ovire za trgovino in izboljša prost pretoka blaga. Uredba se uporablja od 13. maja 2009.
Kontaktne točke za proizvode so bile ustanovljene v vseh državah članicah EU z namenom, da zagotovijo brezplačne informacije o svojih nacionalnih tehničnih predpisih in določajo postopke ravnanja za uveljavljanje teh pravil ob dajanju proizvodov na trg. Prek kontaktnih točk v državah članicah EU, organi in podjetja lahko ugotovijo, kateri tehnični predpisi se uporabljajo za določen proizvod na neharmoniziranem področju v posamezni državi EU.

Kontaktna točka za proizvode:


Avstrija je članica Svetovne trgovinske organizacije. Vsaka država, ki je pristopila k sporazumu TBT (preprečevanje nastanka nepotrebnih ovir pri trgovanju), mora organizirati kontaktno točko, ki odgovarja na vprašanja v zvezi s tehničnimi predpisi in standardi, ki so v pripravi ali se uporabljajo v državi.

Poizvedbene točke WTO/TBT so:

a) Za tehnične predpise:
Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit
(Federal Ministry for Economic Affairs and Labour)
Abteilung C2/11 (Center 2/11)
Stubenring 1
A-1011 Wien
Tel.: +43 1 71100, ext. 5774
Faks: +43 1 715 96 51, 718 05 08
E-pošta: POST@C211.bmwa.gv.at
Spletna stran: www.bmwa.gv.at

Spletna stran: http://www.on-norm.at

Spletna stran: http://www.ove.at

Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si

Predpisi glede etiketiranja in pakiranja

Standardizacija glede embalaže in postopkov pakiranja velja predvsem za uporabljane terminologije, varnosti, sestave, materialov, senzoričnih analiz, okoljevarstvenih vidikov, testiranja, dimenzij in prostornine embalaže.

Kontaktna oseba za podrobnejše informacije glede zahtev pri pakiranju je tehnični inženir, gospod Erwin Haubert, e-mail: erwin.haubert@on-norm.at.

Za nekatere proizvode uvožene v Avstrijo, veljajo posebni predpisi glede označbe in etiketiranja pri prodaji. Označeni morajo biti tako, da je v trenutku prodaje izdelka iz označbe jasno razvidna sestava izdelka, vsebina in država izvora. Zakonodajo glede označevanja in etiketiranja proizvodov je treba upoštevati predvsem pri vinu, tekstilnih izdelkih, sredstvih za pranje oblačil (navodila za pranje), detergentih in drugih kemičnih sredstvih, ki se uporabljajo v gospodinjstvu.

Jezik etiket določa uredba Evropske komisije, in sicer je etiketiranje priporočljivo v več jezikih. Države članice imajo sicer možnost izbire jezika, tako da na etiketah lahko zahtevajo jezik države izvoza. V Avstriji je jezik etiketiranja odvisen od proizvoda in njegove uporabe. Za določene proizvode, predvsem tiske, ki vplivajo na zdravje in okolje, je etiketiranje obvezno v nemškem jeziku. Četudi ni pogoj, je priporočljivo, da so etikete napisane tudi v nemškem jeziku.

Patenti in blagovne znamke

Patentna pravica se lahko podeli za nove tehnične izume, ki temeljijo na inventivnih raziskavah in so namenjeni za komercialno uporabo. Registracija patenta se opravi na avstrijskem patentnem uradu:

Österreichisches Patentamt
Dresdner Straße 97,
A – 1200 Wien
Tel.: 0043 1 534 240
Fax: 0043 1 534 24 535
e-mail: info@patentamt.at

Registracija patenta in blagovne znamke za osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v Avstriji, se mora izvršiti preko avstrijskega odvetnika.

Patentna pravica velja 20 let od dneva registracije. V skladu z Evropsko patentno konvencijo je možno patentno pravico pridobiti v vseh državah podpisnicah konvencije (Belgija, Francija, Nizozemska, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Švica, Danska, Irska, Monako, Portugalska, Luksemburg, Avstrija, Švedska, Liechtenstein, Španija, Grčija, Ciper) z eno samo vlogo. S pridobitvijo patentne pravice v eni izmed držav podpisnic Evropskega (pariškega) sporazuma o patentih, uživa vlagatelj enake pravice v vseh državah podpisnicah. Vlogo oziroma prošnjo za evropski patent je možno oddati na naslednja dva naslova:

European Patent Office
Erhardstrasse 27
D – 80469 München
Tel.: 00 49 89 2399 0
Fax: 00 49 89 2399 45 60

European Patent Office
Rennweg 12
A – 1030 Wien
Tel.: 0043 1 521 260
Fax: 0043 1 521 26 35 91
e-mail: infowien@epo.org

Za zaščito manjših tehničnih izumov se uporabljajo t.i. uporabni vzorci. Le ti nudijo manj zaščite kot patenti, vendar jih je lažje in ceneje pridobiti. Uporabni vzorci pomenijo ekskluzivno pravico do uporabe za obdobje največ 10 let.

Blagovne in trgovske znamke imajo pravno veljavnost 10 let. Vedno pa je možno podaljšanje za obdobje naslednjih 10 let. Tretja oseba lahko zaprosi za razveljavitev določene blagovne znamke, če je bila le-ta registrirana in ni bila v uporabi zadnjih 5 let.

Nadzor uvoza

Med Avstrijo in Slovenijo velja prost pretok blaga. Za vse države članice EU veljajo skupna pravila glede uvoza blaga v države EU. Skupna pravila imajo prioriteto pred nacionalnim zakonom.

V Avstrijo uvožena živila npr. oljke, keksi itd. morajo ustrezati pravilom, ki so napisana v »Lebensmittelbuch« tako imenovani živilski knjigi. Pomoč pri preverjanju lahko nudijo zvezni uradi za nadzor živil (Lebensmitteluntersuchungsanstalt).

Za kmetijske proizvode je potrebno upoštevati tudi predpise avstrijske zakonodaje glede označevanja in embaliranja hrane in pijače. Mlečne proizvode smejo uvažati v Avstrijo samo podjetja, ki imajo posebno dovoljenje. Pri uvozu alkoholnih pijač mora uvoznik izpolniti VST-1-vzorec in plačati davek na alkohol.


Več informacij:

• Carinski postopki,
• Market Access Database.