Avstrija
Osnovni podatki
Avstrija pokriva 83.871 kvadratnih kilometrov in ima 8,3 milijona prebivalcev. Glavno mesto je Dunaj (Wien) in valuta evro. Približno 90 % prebivalcev je Avstrijcev, ostalo pa predstavljajo Slovenci, Hrvati, Madžari, Čehi in Slovaki.
Število prebivalcev večjih mest:
Dunaj – 1.555.000
Graz – 226.000
Linz – 184.000
Salzburg – 143.000
Bregenz – 121.000
Innsbruck – 113.000
Uradni jezik v Avstriji je nemščina. 78 % Avstrijcev pripada rimskokatoliški veri, 5 % je protestantov, 17 % pa je muslimanov oz. brez opredelitve. Približno 6 % prebivalcev živi pod mejo revščine.
Avstrija je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011; Dialog NewsRoom, september 2011.
Politični sistem
Republika Avstrija je zvezna republika, ki jo sestavlja devet zveznih dežel, vsaka s svojo deželno oblastjo: Gradiščanska (Burgenland), Koroška (Kärnten), Spodnja Avstrija (Niederösterreich), Zgornja Avstrija (Oberösterreich), Štajerska (Steiermark), Tirolska (Tirol), Predarlska (Vorarlberg), Solnograška (Salzburg), Dunaj (Wien).
Izvršilno oblast v državi predstavljata zvezni predsednik in zvezna vlada.
Zvezni predsednik je za mandat šestih let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve, izvoljen na neposrednih predsedniških volitvah. Sedanji predsednik dr. Heinz Fischer predsedniško funkcijo opravlja od 8. julija 2004. Na predsedniških volitvah, ki so potekale 25. aprila 2010 je bil izvoljen ponovno. Naslednje volitve bodo v letu 2016.
Zvezna vlada ima najvišje upravne pristojnosti, ki niso izrecno dodeljene zveznemu predsedniku. Zvezni predsednik imenuje zveznega kanclerja, na njegov predlog pa še druge člane vlade. Sedanjo zvezno vlado od 2. decembra 2008 vodi Werner Faymann, čigar Socialdemokratska stranka (SPÖ) je zmagala na predčasnih zveznih parlamentarnih volitvah jeseni 2008. Koalicijska partnerica SPÖ je druga najmočnejša Avstrijska ljudska stranka (ÖVP). Mandat zvezne vlade traja pet let.
Zakonodajno oblast predstavljata Zvezni svet (Bundesrat, 64 članov) in Državni zbor (Nationalrat), ki skupaj sestavljata Zvezno skupščino oz. parlament (Bundesversammlung). Zvezni svet v procesu sprejemanja zakonodaje zastopa interese zveznih dežel. Pri predsedovanju Zveznemu svetu se dežele menjajo na pol leta po abecednem vrstnem redu. Od 1. januarja 2010 predseduje Koroška. Člane Zveznega sveta volijo deželni zbori; njegova sestava odraža razmerje med političnimi strankami v posameznem deželnem zboru in se spreminja z vsakimi deželnimi volitvami.
Državni zbor deluje kot osrednji organ odločanja. Sestavlja ga 183 poslancev, izvoljenih po načelu proporcionalnih volitev. Predsednica Državnega zbora je mag. Barbara Prammer (SPÖ), drugi predsednik je dr. Fritz Neugebauer (ÖVP), tretji predsednik je Martin Graf (Svobodnjaška stranka Avstrije - FPÖ).
Sedanja sestava parlamenta po strankarski pripadnosti: Koalicija: Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) – 57 poslancev (29,3 %), Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) – 51 poslancev (26 % glasov). Opozicija: Svobodnjaška stranka Avstrije (FPÖ) – 37 poslancev (17,5 %), Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) – 21 poslancev (10,7 %), Zeleni – 20 poslancev (10,4 %).
Naslednje zvezne parlamentarne volite so predvidene za leto 2013.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Avstrija je razvita in visoko industrializirana država, ekonomsko močno povezana z drugimi članicami EU, posebej z Nemčijo. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME). Le približno 1400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10 zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.
Kmetijstvo predstavlja približno 2 % avstrijskega BDP, zaposluje pa 6 % aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta govedoreja in vinogradništvo. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10% kmetijske proizvodnje.
Glavni industrijski sektorji so kovinsko-predelovalna industrija, elektrokemija in inženiring, čeprav je večina podjetij v teh sektorjih relativno majhna na mednarodni ravni. Država nima veliko rudnih bogastev, kot so železo, svinec in baker. Industrijski sektor predstavlja približno 28 % BDP.
Najpomembnejši je storitveni sektor, ki predstavlja 70 % BDP in zaposluje dve tretjini aktivnega prebivalstva. Zelo dobro je razvit turizem, saj Avstrijo letno obišče skoraj 17 milijonov turistov letno.
Osrednje gospodarske panoge po regijah so Dunaj: finančne storitve, Zgornja Avstrija: železarska, jeklarska, kemijska in strojna industrija; Koroška: lesna in papirna industrija; Predarlško: tekstil, oblačila; Solnograško: elektrotehniška, lesna in papirna industrija, čez-regionalne storitve v veleprodaji in avtomobilskem gospodarstvu; Štajerska: motorna vozila, železarska in jeklarska industrija, predelovalna industrija; Tirolska: steklo, les.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.