Spoznaj državo

v

Vas zanimajo aktualne informacije o poslovnem okolju katere izmed 51-ih izbranih držav?

  • Domov
  • Tiskaj
  • Dodaj med priljubljene
  • Pošlji prijatelju
posodobljeno: 09.01.2012

Nasveti za na pot

Državni prazniki in dela prosti dnevi

V letu 2012

  • 1. januar: Novo Leto,
  • 9. april: Velikonočni ponedeljek,
  • 1. maj: Praznik dela,
  • 15. maj: Vnebohod,
  • 28. maj: Binkoštni ponedeljek,
  • 21. julj: Dan državnosti,
  • 15. avgust: Marijino Vnebovzetje,
  • 1. november: Vsi Sveti,
  • 11. november: Dan premirja,
  • 25. december: Božič.
     

VVir: www.timeanddate.com/calendar 

Lokalni čas

Enako kot v Sloveniji.

Priporočena dnevnica

Dnevnica znaša 63 EUR.

Vir: http://www.racunovodja.com/, Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Ur.l. RS, št. 30/2009)

Diplomatsko konzularna predstavništva, vizumi, varnost potovanj

Informacije o diplomatsko konzularnih predstavništvih, vizumih in varnosti potovanj so dostopne na spletni strani Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Zdravstveni nasveti in tveganja

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je s tem, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, bistveno povečalo število držav, v katerih osebe, ki so v Sloveniji obvezno zdravstveno zavarovane, lahko uveljavljajo pravico do nujnih oz. potrebnih zdravstvenih storitev v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Po 1. maju 2004 so še vedno veljavna konvencijska potrdila za Belgijo (in nekatere druge države), ki so bila na podlagi meddržavnih sporazumov (konvencij) izdana pred 1. majem 2004 in njihova veljavnost še ni potekla. Veljavnost teh konvencijskih potrdil bo v vsakem primeru potekla najkasneje 31. 12. 2004.
Od 1. 6. 2004 Zavod ne izdaja več obrazcev E 111 SI, temveč je pričel z izdajanjem evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, ki nadomešča te obrazce v vseh državah, ki jo uporabljajo (10 "starih" članic EU, vključno z Belgijo, Slovenija in Estonija ter Norveška). Ne glede na to pa so obrazci E 111 SI, ki so bili izdani v obdobju od 1. 5. 2004 do 31. 5. 2004, veljavni tudi po 1. 6. 2004, v vsakem primeru pa bo njihova veljavnost potekla najkasneje 31. 12. 2004.

S 1. 6. 2004 so se uveljavile spremembe in dopolnitve Uredbe (EGS) 1408/71, na podlagi katerih se je v določenih primerih spremenil obseg pravice do zdravstvenih storitev ter postopek njenega uveljavljanja. Tako je zavarovana oseba upravičena do “zdravstvenih storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v drugi državi članici”. Obseg zdravstvenih storitev, ki jih je deležna zavarovana oseba, opredeli zdravnik, ki osebo sprejme na zdravljenje. Pri tem je ključna opredelitev pričakovane dolžine bivanja, saj je zavarovana oseba, ki dalj časa biva v drugi državi članici (na primer: študentje na študiju v tujini, delavci na delu v tujini, upokojenci, iskalci zaposlitve), upravičena do večjega obsega pravic kot oseba, ki biva v drugi državi članici le krajši čas (na primer osebe na službenem ali zasebnem potovanju).
Osebe, ki v tujini bivajo za krajši čas, imajo zgolj pravico do nujne zdravstvene pomoči, torej če si npr. zlomijo nogo, izgubijo zob, si nakopljejo virusno obolenje ali pa pri kroničnih težavah, ki zahtevajo stalno nego, kot je sladkorna bolezen. Kdor se hoče zdraviti v tujini namesto v domačih bolnišnicah, bo tudi v prihodnje moral dobiti privolitev nacionalnega zdravstvenega zavarovanja.
Pravice do navedenih zdravstvenih storitev zavarovana oseba uveljavlja na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže. Zavarovane osebe so na podlagi evropske kartice upravičene do navedenih zdravstvenih storitev pod pogoji, kot jih določa nacionalna zakonodaja posamezne države članice za svoje državljane, kar pomeni, da so tudi zanje obvezna določena doplačila oz. participacije, v kolikor tako določajo predpisi države članice, kjer se uveljavlja storitev. Za osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Sloveniji, evropsko kartico brezplačno izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer po predhodnem naročilu zavarovane osebe. Evropsko kartico je moč naročiti elektronsko preko Zavodove spletne strani in samopostrežnih terminalov ali neposredno na območnih enotah in izpostavah Zavoda. Kartica je veljavna praviloma 3 mesece. Oseba, ki je obvezno zdravstveno zavarovana v Sloveniji, lahko z evropsko kartico in certifikatom uveljavljala zdravstvene storitve le v drugih državah članicah EU in EGP, medtem ko v Sloveniji uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja izključno na podlagi nacionalne, slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja.

V državi so potrdili okužbo z novim virusom gripe A (H1N1). Več o stanju v državi lahko preberete tudi na spletni strani pristojnih zdravstvenih institucij v državi. Priporočamo spremljanje informacij in napotkov lokalnih organov ter spoštovanje navodil pristojnih lokalnih oblasti.

Priporočamo, da si pred potovanjem pridobite potovalno in zdravstveno zavarovanje. Preverite, ali obstajajo kakšne omejitve in ali vaša zavarovalna polica krije vse storitve, ki bi jih želeli uporabiti. 

V Bruslju in drugih večjih mestih je na ulicah potrebna previdnost, saj je naraslo število tatvin in drugih oblik pouličnega kriminala. Svetujemo, da vse dokumente in predmete večjih vrednosti oz. denar hranite v žepih na notranji strani oblačil (priporočamo, da imate pri sebi, ločene shranjeno tudi kopijo osebnih dokumentov - potnega lista).
 
Potnike opozarjamo, da naj bodo previdni in se izogibajo potencialnim situacijam ropov. Na javnih mestih in predvsem na javnih prevoznih sredstvih svetujemo posebno previdnost in skrb za osebne predmete (dokumente, denar, itd.).  Priporočljivo se je izogibati gibanju v množici ali lažnim zbirateljem podpisov za različne peticije. Znani so primeri, da tatovi, medtem ko avto stoji na križišču, odprejo vrata in ukradejo torbo ali vrednejše predmete iz avtomobila.

Priporočamo, da v kolikor po Bruslju potujete z avtom, avto med vožnjo zaklenete oziroma na sedežih ali drugih vidnejših mestih ne puščate torb in drugih predmetov, ki bi lahko pritegnili pozornost roparjev.
 
Telefonske številke policije so 101 (za prometne nesreče) in 112 (ostalo).

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, november 2009.

Možnost prevoza v državo

Letalo:
Informacije o odhodih za Bruselj lahko dobite na Adrii Airways.
Glavno belgijsko letališče Bruselj Zaventem (Brussels National Airport, Zaventem) je po potniškem prometu (preko 20 mio potnikov letno, večinoma poslovnežev) peto v Evropi. Nahaja se 14 km od centra mesta.
Letališče je s hitro cesto povezano z mestno obvoznico. Taksi prevoz je zelo dobro organiziran. Povprečna cena prevoza center mesta – letališče (in obratno) znaša 25 EUR (nekatere taksi družbe ponujajo posebne nižje tarife). Vlak letališče povezuje z železniškima postajama Gare Centrale (Postaja Center) in Gare du Midi (Postaja Jug), slednja je izhodišče hitrih vlakov (TGV, Eurostar) za Pariz, London, Amsterdam, Liège in Köln. Vlaki z letališča vozijo vsakih 20 minut, vožnja do centra traja okrog 30 minut. Letališče s centrom povezuje tudi avtobus (linija 12), cena vozovnice je 3 EUR.

Vozovnice Adrie Airways so drage, čeprav v zadnjem času nudijo tudi posebno nizke tarife pod določenimi pogoji; leti so ob konicah (npr. ob koncu tedna) pogosto zasedeni že precej vnaprej.
Zelo poceni in praktična, pa tudi nekoliko neudobna alternativa je let z britanskim nizkocenovnim prevoznikom Ryanair, ki povezuje majhno letališče Treviso v bližini Benetk z letališčem Charleroi, ki se nahaja približno 100 km južno od centra Bruslja. Javni prevoz do Bruslja in nazaj je sorazmerno dobro organiziran (avtobus, vlak), taksi v eno smer vozi dobro uro, vožnja pa stane okrog 85 EUR.

Vlak:
Ljubljana-Bruselj center: odhodi iz Ljubljane ob: 08:10, 09:40 (razen v soboto), 13:33 (razen v soboto in nedeljo), 16:05, 17:40 in 23:35; 2-6 prestopanj, trajanje potovanja: od okrog 15 do 20 ur. Natančnejši urniki so na razpolago na nemških in slovenskih železnicah.

Avtomobil:
Do Bruslja je okrog 1190 km, ob optimalnih razmerah (npr. brez zastojev v Nemčiji) je čas potovanja 10-11h. Najbolje je potovati preko Avstrije in Nemčije (Salzburg – München – Stuttgart – Köln). V Avstriji je za vožnjo po avtocestah treba kupiti vinjeto, ki je časovno določena (10 dni, 2 meseca, 1 leto) in je od tega odvisna cena; posebej pa se plačuje predore, vključno s karavanškim. Nemške in belgijske avtoceste so brezplačne.
Med vožnjo z avtomobilom po Belgiji je potrebno imeti s seboj vozniško in prometno dovoljenje ter mednarodno potrdilo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti ("zeleno karto"). Če je vozilo starejše od 4 let je poleg tega potrebno imeti tudi potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu. Med obvezno opremo sodijo tudi komplet prve pomoči, gasilni aparat in Evropsko poročilo o prometni nesreči.
Od vstopa v EU za vožnjo po Belgiji (in vseh ostalih članicah Unije) ni več potrebno mednarodno vozniško dovoljenje.
Cene bencinov v Belgiji (avgust 2009 ): neosvinčeni 95: 1,374 EUR, neosvinčeni 98: 1,398 EUR, dizel: 0,75.
Dodatne informacije dobite na Amzs.

Javni prevoz v Bruslju:
Cena vozovnice za eno potovanje znaša 1,70 EUR (možnost menjave linij ali prevoznih sredstev v roku ene ure), vozovnica za pet potovanj stane 7,30 EUR.
 

Možnost prevoza v državi

Belgijska prometna infrastruktura sodi med najbolj razvite na svetu. Ima skoraj 15.730 km cest, od katerih je 1.660 km avtocest, 3.436 km prog predstavlja najgostejše železniško omrežje v Evropi, ravno tako ima Belgija največjo gostoto morskih pristanišč na stari celini (Antwerpen, Gent, Ostende, Bruselj in Zeebrugge).

Regionalna letališča so v naslednjih mestih:
  • Liège (Liège-Bierset);
  • Charleroi (Brussels South Charleroi Airport);
  • Antwerpen;
  • Oostende;
  • Vodilni ponudnik poslovnih poletov v Beneluksu je Abelag Aviation (iz Bruslja leti na kar 2000 destinacij).

Značilno za belgijske avtoceste je, da so ponoči v celoti osvetljene, njihova uporaba pa je brezplačna (le za predor Liefkenshoek je potrebno plačati tunelnino). Na njih je tudi sorazmerno manj zastojev kot v večini ostalih evropskih držav.
Omejitve hitrosti:
 
  • avtoceste: 120 km/h
  • ostale ceste: 90 km/h
  • naselja: 50km/h

Spoštovanje omejitev hitrosti se zelo pogosto preverja z avtomatskimi radarji, ki posnamejo registrsko tablico! Račun za plačilo se dobi domov. Zaradi dostopnosti baz podatkov v okviru EU ni priporočljivo zanašati se na to, da imate tujo (slovensko) registracijo.

Kazni za nekatere prometne prekrške:
  • vožnja pod vplivom alkohola: 125 EUR
  • prekoračitev hitrosti za 20km/h: min. 200 EUR
  • vožnja skozi rdečo luč: min. 200 EUR
  • nepravilno parkiranje: min. 25 EUR
  • uporaba mobilnika brez prostoročne naprave: min. 25 EUR.

Ostale značilnosti:
 
  • uporaba varnostnih pasov obvezna na vseh sedežih (spredaj in zadaj);
  • največja dovoljena stopnja alkohola v krvi: 0,5 g/l;
  • zimska oprema ni obvezna;
  • cestne oznake so bodisi v nizozemščini oz. flamščini (v Flandriji) bodisi v francoščini (v Valoniji) ali pa v obeh jezikih (v uradno dvojezičnem Bruslju);
  • potrebno je biti pazljiv na gost tovorni promet v smereh proti mejnim prehodom, zlasti v nedeljo zvečer (v sosednjih državah se namreč ob 22h konča prepoved vožnje za konec tedna) ali v primeru slabega vremena;
  • vedno je dobro imeti s seboj določen znesek v evrih za plačilo morebitne kazni (če voznik vozila s tujo registracijo ne more plačati kazni, policija vozilo lahko blokira).

Pomoč na cesti:
 
  • Touring Secours, tel.: 070 34 47 77;
  • RACB (Royal Automobile Club de Belgique), tel.: 00 32 (0)2 287 09 00; E-pošta: autoclub@racb.com;
  • TCB (Touring Club Royal de Belgique), tel.: 00 32 (0)2 233 22 11.

Razdalje od Bruslja do večjih mest:
 
  • Antwerpen 51 km
  • Arlon 187 km
  • Brugge 97 km
  • Charleroi 54 km
  • Gent 56 km
  • Liège 98 km
  • Mons 57 km
  • Namur 63 km
  • Oostende 111 km

Povprečna cena taksijev v Bruslju je 0,95 EUR/km, prevozi izven 19 bruseljskih občin stanejo 1,90 EUR/km, naročilo taksija 2,35 EUR (dnevna tarifa), 4,25 EUR (nočna tarifa). Cena prevoza je prikazana na taksimetru, morebitna napitnina je prepuščena odločitvi potnikov. Ura čakanja je 15 EUR. Povprečna cena prevoza center mesta – letališče (in obratno) znaša 25 EUR (nekatere taksi družbe ponujajo posebne nižje tarife).
Za razliko od mnogih drugih metropol taksiji v Bruslju nimajo rezerviranih posebnih pasov in se prebijajo skozi promet kot običajna vozila. To je pomembno upoštevati, saj ob prometnih konicah (npr. v petek popoldan), zlasti pa ob stavkah zaposlenih v javnem prevozu, nastajajo veliki zastoji.

Železniški promet je učinkovit in udoben z več hitrimi vlaki (Eurostar, Thalys), ki povezujejo Bruselj z Amsterdamom, Parizom (1h25) in Londonom (2h40). Osnovne informacije lahko dobite na B-rail (v angleščini) ali Sncb (v francoščini).
Železniške vozovnice je mogoče kupiti tudi preko spleta s kreditnimi karticami in jih natisniti na svoj tiskalnik, kar je preprosto in izjemno praktično.

Bruseljske železniške postaje:
 
  • Gare Centrale (Postaja Center), Carrefour de l'Europe 2, 1000 Brussels;
  • Gare du Midi (Postaja Jug), Rue de France 2, 1070 Brussels;
  • Gare du Nord (Postaja Sever), Rue du Progrès 85, 1210 Brussels;
  • Gare du Luxembourg, Place du Luxembourg, 1040 Brussels - sedež Evropskega parlamenta;
  • Schuman, Rond-point Schuman, 1040 Brussels - evropske ustanove;
  • Schaerbeek, Place Princesse Elisabeth 5, 1030 Brussels - odhodna postaja za nočne avtovlake.
  • Tarifa za nosače prtljage na železniških postajah je 0,75 EUR za kos na delovni dan in 1 EUR za kos ob koncu tedna.
Avtobusni prevozi:
Cena prevoza je odvisna od dolžine poti, ki je razdeljena v tarifne cone.

Javni prevoz v Bruslju:
Cena vozovnice za eno potovanje znaša 1,60 EUR (možnost menjave linij ali prevoznih sredstev v roku ene ure), vozovnica za pet potovanj stane 6,50 EUR, za deset pa 11,20 EUR, celodnevna karta (ob sobotah, nedelja in praznikih velja za dve osebi) je 4,20 EUR. Kazen za vožnjo brez vozovnice je 55 EUR. Dodatne informacije lahko dobite na strani Stib (samo v francoščini in nizozemščini).

Posebnost Belgije je tudi, da ima eno najgostejših omrežij plovnih rek in kanalov (kar 1.514 km), ki povezuje vsa glavna gospodarska središča (Antwerpen, Liège, Gent, Bruselj, Charleroi in Zeebrugge) in je zelo dobro povezano s plovnimi potmi sosednjih držav, tudi s Srednjo Evropo, vse do Črnega morja.

Hoteli

V Belgiji imajo dvojen način plačevanja hotelskih storitev, in sicer plačilo po osebi (za dve osebi je običajno soba samo nekoliko dražja) in fiksno plačilo za sobo, ne glede na število oseb.
V nekaterih hotelih je zajtrk že vključen v ceno (običajno ni samopostrežen ali samo delno), v drugih pa je treba zajtrk doplačati (običajno v celoti ali delno samopostrežni; cene se gibljejo v razponu od 12 do 27 EUR, najdražji so seveda v dražjih oziroma luksuznih hotelih).
V največjih mestih je izbira hotelov večja, pa tudi razpon kakovosti in cen) je večji (hotele z eno ali dvema zvezdicama najdemo v glavnem samo v večjih mestih kot so Bruselj ali Antwerpen, medtem ko jih je v manjših krajih manj).

Cene hotelov:
  • ena zvezdica: od 25 do okrog 60 EUR (hotelov z eno zvezdico je bolj malo);
  • dve zvezdici: od 35 do 85, nekateri tudi čez 100 EUR;
  • tri zvezdice: od 45 do okrog 100, nekateri tudi okrog 125 in celo preko 200 EUR;
  • štiri zvezdice: od 65 do 260, večina od 110 do 140;
  • pet zvezdic: od 220 do 410 (bruseljsko letališče).
Cene so okvirne, saj so znotraj same kategorije zelo visoka nihanja. Bruselj je v povprečju dražji od drugih mest (je pa možno dobiti tudi sorazmerno poceni bivanje in to v samem centru). Cene vključujejo vse storitve.
Značilno za večino hotelov (zlasti v večjih mestih) je, da nudijo ob koncu tedna ali izven sezone (npr. pozimi) več kot polovico nižje cene nekateri pa imajo posebne akcijske cene.
Priporočljivo je vnaprej plačati hotel preko spletnih povezav, ki jih nudijo npr. letalski prevozniki (Adria Airways ali Ryanair), saj si je tako najlaže izbrati ustrezen hotel, pa tudi cene so običajno nižje od rednih tarif.
Pri iskanju nastanitve in na splošno katerega koli naslova so zelo praktični spletni zemljevidi (npr. Maporama), v katere se vtipka naslov in se dobi natančen prikaz tega naslova na načrtu mesta.
Poleg podatkov o hotelih so na razpolago tudi naslovi mladinskih hotelov in stanovanj za bivanje pri prebivalcih.
Podobno kot v Sloveniji tudi v Belgiji študentski domovi poleti oddajajo sobe turistom oziroma drugim obiskovalcem.

Restavracije

Osnova belgijske kuhinje je kombinacija lastne tradicije in tujih vplivov, zlasti francoske kuhinje, ki so jo posvojili že zdavnaj. Paleta ponudbe je zelo široka od preprostih pivnic in gostiln do vrhunskih restavracij.
Belgijci so svetovno znani po čokoladi (kar 300 proizvajalcev) in po pivih (okrog 600 različnih vrst, okrog 1000 znamk), pa tudi po prvovrstnih sirih. Običajna pivnica ali restavracija nudi vsaj kakih 50 vrst piva.
V Valoniji je še danes zelo prisotna samostanska tradicija, ki je v veliki meri zaslužna za razvoj pivovarstva in sirarstva.
Belgija ima več kategoriziranih vrhunskih restavracij na km2 površine kot katerakoli druga država, kar pomeni, da je velika izbira najkakovostnejših restavracij, zlasti v Bruslju, ki je s tega vidika najbolj svetovljanski oziroma multikulturen (na splošno v Belgiji ni kakšnih posebnih tabujev ali zadržkov v zvezi s prehrano).
V cenah, ki se običajno gibljejo v razponu od 25 do 50 EUR za meni (možno je dobiti tudi kosilo za okrog 10 EUR), je vključena postrežba (16%) in DDV. Napitnine se običajno dajejo samo za res izjemno postrežbo.
Na internetu lahko dobite tudi poimenski spisek izbora bruseljskih restavracij (z ustreznimi predstavitvami) (tudi v angleščini).

Električna napetost

230 voltov, 50Hz.


Poglejte si tudi: 

Zemljevidi   Vreme po svetu


  • Na kratko

    Uradni naziv
    Royaume de Belgique / Koninkrijk België / Kraljevina Belgija
    Mednarodna oznaka
    BE / BEL
    Glavno mesto
    Bruselj
    Velikost (km2)
    30.528
    Prebivalci (mio)
    10,4 (ocena 2011)
    Politični sistem
    Zvezna demokratična ustavna monarhija
    Uradni jezik
    Nizozemski oz. flamski, francoski in nemški; v Bruslju nizozemski oz. flamski in francoski
    Vera
    Rimskokatoliška 75%, protestanti in ostali 25%.
    BDP na prebivalca
    33.057 EUR (2010)
    Denarna enota
    Evro (EUR)
    Čas
    Enako kot v Sloveniji
    Klicna številka
    + 32

    Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.