Pregled gospodarskih gibanj

BDP, gospodarska rast in struktura potrošnje

V letu 2010 se je gospodarska rast Belgije po recesijskem letu 2009 ponovno povečala in sicer za 2,1 % ter dosegla 351,4 mlrd EUR. Za naprej analitiki napovedujejo 2,4 % rast v letu 2011 in 1,7 % v letu 2012, ker naj bi se v tem obdobju iztekli ekonomski podporni ukrepi. Oživitev gospodarstva naj bi po pričakovanjih poganjalo predvsem tuje povpraševanje, domača potrošnja in investicije pa naj bi v obdobju 2011-2013 ostale relativno nizke.

V strukturi potrošnje je bila v letu 2010 opazna ponovna zmerna rast zasebnega povpraševanja (1,6 %), ki je bilo sicer v letu 2009 negativno (-0,2 %) in rahlo upadanje naložbenega povpraševanja ( -1,5 % ), medtem ko rast javnega povpraševanja zmerno raste (1,1 % v letu 2010 in 0,4 % v letu 2009) v primerjavi s preteklim letom.

Rast zasebne potrošnje bo do leta 2013 znašala približno 1,8 % letno, naložbena potrošnja pa naj bi po mnenjih analitikov zrasla za 2 % letno do konca leta 2013. Rast javne potrošnje naj bi se v letu 2011 znižala za 0,3 % in se ponovno zvišala za 1 % šele v letu 2013.

Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.

Gospodarska politika vlade

Belgijska vlada si je na gospodarskem področju zastavila štiri glavne cilje. Prvi je preobrat s proračunskega primanjkljaja v presežek do konca leta 2011, kar tuji analitiki sicer napovedujejo za leto 2012. To je pomembno zato, ker je belgijski dolg izjemno visok in dvakratno presega maastrichtske kriterije. Drugi cilj je povečanje konkurenčnosti gospodarstva preko zmanjšanja različnih prispevkov na plače in počasnejša rast plač, ter omejitev javne porabe. Tretji cilj je povečanje kupne moči prebivalstva z zmanjšanjem dohodnine za tiste z najnižjimi plačami. Četrti cilj je povečati zaposlenost na razne načine, vključno z manjšo obdavčitvijo dela invalidov in študentov, zvišanjem minimalne plače, izobraževanjem, povečanjem fleksibilnosti delovnega časa in zmanjšanjem doživljenjskih nadomestil za brezposelnost.

Prva posledica omenjenih ukrepov je ponovno povečevanje inflacije, ki je v letu 2010 dosegla 2,3 %, kar je bistven dvig v primerjavi z letom 2009, ko je znašala 0 %. V letu 2011 naj bi dosegla celo 3,3 %, v letu 2012 2,6 % in v letu 2013 2,5 %

Trendu sledi tudi lansko povečanje brezposelnosti za 0,4 % točke na 8,3 %. V letu 2011 naj bi brezposelnost dosegla 8,2 %, v letu 2012 7,8 % ter v letu 2013 7,7 %.

Belgija je bila prva evropska država, ki jo je prizadela finančna kriza (v septembru 2008). Država je pomagala bankam z dokapitalizacijo, državno garancijo za medbančna izposojanja in povišanimi garancijami za depozite. Nekatere finančne organizacije pa je bila prisiljena celo nacionalizirati, kot npr. Fortis group.

Poleg stabilizacije finančnega trga se je belgijska vlada v sodelovanju s socialnimi partnerji lotila ukrepov, ki upočasnjujejo rast brezposelnosti ter posledično padec kupne moči. Vendar pa Mednarodni denarni sklad opozarja, da naj belgijska vlada ne posega več po dodatnih paketih finančne pomoči zaradi visokega javnega dolga, ki presega 100 % BDP.

Primarni dolgoročni problem vlade je poziv flamskih strank, da se oblast prenese tudi na regije. Ob tem pa obstaja nevarnost, da bo to vplivalo na učinkovitost vlade pri stabilizaciji gospodarstva. Belgijska vlada bo morala razmisliti tudi o dolgoročnih pokojninskih in delovnih reformah, ki se nanašajo na starajočo se populacijo. Starejše nad 65 let želijo spodbujati, da bi ostali na trgu dela še po upokojitvi, želijo pa si tudi znižati visoke stroške delovne sile.

Minimalna plača v Belgiji je od leta 2008 1.387 do 1.444 EUR bruto, povprečna plača pa je v letu 2010 znašala 2.703 EUR bruto.

Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011; Dialog NewsRoom, september 2011.