Predpisi o deviznem poslovanju
Devizno poslovanje v Belorusiji ureja "Zakon o devizni ureditvi in deviznem nadzoru", sprejet 22.7.2003 (Št. 226-3). Osrednje značilnosti deviznega poslovanja, kot jih ureja zakon:
- edino veljavno plačilno sredstvo v Republiki Belorusiji je beloruski rubelj (BYR). Uporaba denarnih enot drugih držav ali skupnosti držav (primer EVRO) za plačilo blaga in storitev v notranjem prometu je prepovedana (člen 11.1);
- izjeme predstavljajo zadolževanje pravnih ali fizičnih oseb (krediti);
- 4. člen zakona določa obliko dovoljenega deviznega poslovanja, kot so npr. kupo-prodajne pogodbe z nerezidenti, nakup tujih vrednostnih papirjev, ipd.;
- devizno poslovanje lahko opravljajo banke ali nebančne institucije, ki imajo ustrezno licenco Nacionalne banke Belorusije;
- 12. člen zakona omogoča, da država naloži pravni ali fizični osebi prodajo deviz (ter nakup beloruskega rublja), kar je v pristojnosti predsednika države oz. resornega ministrstva;
- rezidenti in nerezidenti (tako pravne osebe, kot tudi fizične) imajo pravico odprtja deviznih računov v bankah, ki se nahajajo v Belorusiji v devizah, za katere je Nacionalna banka Belorusije določila uradni menjalni tečaj;
- nadzor in urejanje zakonodaje s področja deviznega poslovanja je v pristojnosti Nacionalne banke Belorusije.
Seznam bank, ki delujejo na ozemlju Republike Belorusije najdete na spletni strani
Narodne banke Belorusije.
Od januarja do aprila 2011 je inflacija znašala 11% (v celotnem letu 2010 je bila 10%). 23. maja 2011 je Centralna banka Belorusije tudi uradno najavila devalvacijo nacionalne valute. Vrednost dolarja se je povečala za 56% s prejšnjih 3.155 na 4.930 beloruskih rubljev – formalno se je tako domača valuta pocenila za kar 36% glede na dolar. S tem se je v Belorusiji pričela resna finančna kriza, ki se poglablja iz meseca v mesec, tako da je do oktobra 2011 inflacija znašala že 102%.
Z devalviranjem domače valute je banka uvedla stroge omejitve gibanja tečaja, kar je dejansko paraliziralo poslovanje na medbančnem tržišču. Banka izvaja poostreno restriktivno politiko, ki je povezana z drastično devalvacijo beloruskega rublja in odtokom deviznih sredstev znotraj države. K temu je pripomogla tako negativna zunanjetrgovinska bilanca kot tudi izredno povečan nakup tujih valut v menjalnicah s strani državljanov. Še vedno je v veljavi odredba o prepovedi kreditiranja pravnih oseb in prebivalstva v tujih valutah in izdajanja obveznic, nominiranih v tujih valutah.
Centralna banka je od začetka leta izgubila kar četrtino tujih rezerv, ki so avgusta 2011 znašale borih 4,6 milijard dolarjev.
Za preprečevanje finančnega zloma Belorusija nujno potrebuje obljubljeni kredit Mednarodnega denarnega sklada (IMF). IMF je že prej pozval belorusko vlado k večji fleksibilnosti tečaja, znižanju državnih stroškov in subvencioniranju kreditov na račun bank. Prav tako je kritiziral rast plač v predvolilnem času na koncu prejšnjega leta, ki naj bi bila eden največjih krivcev za krizo v državi. Zaradi poslabšanja finančnega stanja se je tudi povišala ocena IMF o beloruskem državnem dolgu na 46,3% BDP (prvotna ocena je znašala 35,6% BDP).
S ciljem pridobitve deviznih sredstev je Centralna banka Belorusije v dogovoru z vlado sprostila transakcije z devizami v domačem prometu in z oktobrom 2011 odobrila plačevanje hotelskih storitev, goriva, turističnih aranžmajev v devizah tako za tujce kot beloruske državljane.
Standardi in tehnični predpisi
GOSSTANDARD je nacionalni organ za standardizacijo, meroslovje in ugotavljanje skladnosti ter predstavlja Republiko Belorusijo v mednarodnih in regionalnih organizacijah v teh področjhi delovanja.
Izvaja svoje dejavnosti neposredno ali preko svojih organizacij, ki predstavljajo nižje enoten sistem. Vključuje 3 institucije (na področju standardizacije in certificiranja, meroslovja, strokovnega razvoja), 15 centrov za standardizacijo, meroslovje in certificiranje, ki se nahajajo v velikih industrijskih mestih Republike Belorusije in 1 center za testiranje glede proizvodnje.
Leta 2004 je začel v Republiki Belorusiji veljati Zakon o tehničnih zahtevah in standardizaciji. Nova vrsta dokumenta je uvedena v okviru izvajanja tega zakona, to je tehnični predpis, v katerem so obvezne zahteve glede varnosti proizvodov in storitev v vseh fazah življenjskega cikla. Vladni standardi prehajajo v kategorijo prostovoljnih dokumentov za uporabo.
Vladni standardi Republike Belorusije nosijo kratico "STB". Standardi, ki nosijo kratico "GOST" se uporabljajo tudi kot vladni standardi, ki jih uporablja evro-azijski svet za standardizacijo, meroslovje in certificiranje.
Za izvoz v Belorusijo je obvezno potrdilo o skladnosti z zahtevami nacionalnih standardov, da se dajo lahko proizvodi v prodajo in uporabo v Belorusiji.
Načela certificiranja so v Belorusiji določena z Zakonom št 269-3 z dne 05.01.2004. Beloruska vlada je sprejela zakonodajo, ki zahteva certificiranje za številne proizvode in je vzpostavila sistem ugostavljanja skladnosti STB. V Belorusiji je ugotavljanje skladnosti izdelkov, zagotovljanje varnosti ljudi, živali in premoženja ter varstvo okolja sestavni del tehnične zakonodaje.
Certifikat STB je najpogostejši v Belorusiji, ki potrjuje, da izdelek izpolnjuje potrebne varnostne standarde.
Zaradi vključitve Republike Belorusije v svetovno gospodarstvo, spodbujanje izvoza beloruskih proizvodov na mednarodni trg in gospodarskega razvoja, imajo določene potrebe za spremembo tehnične zakonodaje.
Zakon o tehničnih predpisih in standardizaciji, ki je bil sprejet v letu 2004, temelji na določbah sporazuma TBT (preprečevanje nastanka nepotrebnih ovir pri trgovanju) in upošteva vidike sistemov tehničnih predpisov in standardizacije v Rusiji, Ukrajini in drugih državah v Evropski uniji.
V letu 2006 so bile sprejete Spremembe in dopolnitve nekaterih zakonov Republike Belorusije na področju tehničnih predpisov, standardizacije in ugotavljanje skladnosti.
Belorusija je opazovalka v Svetovni trgovinski organizaciji. Delovna skupina o pristopu Belorusije je bila ustanovljena 27. oktobra 1993 in se je prvič sestala junija 1997. Dvostranska pogajanja za dostop na trg potekajo na osnovi revidiranih ponudb za blago in storitve.
Poizvedbena točka WTO/TBT za standarde in tehnične predpise je:
National Information Centre for Technical Barriers to Trade
Sanitary and Phytosanitary Measures
3 Melezh Str., Minsk 220113 - Belarus
Telephone: + (375) 17 262 12 50
Fax: + (375) 17 262 15 20
E-mail:
belgiss@mail.belpak.by
Contact person: Tatiana Svirko
Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si
Predpisi glede etiketiranja in pakiranja
Splošna načela, postopke in zahteve s področja etiketiranja in pakiranja v Belorusiji ureja
Zakon o zaščiti pravic potrošnikov. Zahteve s področja etiketiranja in pakiranja po posameznih panogah urejajo navodila predsednika države, kot so recimo Navodilo STB 1100-98, ki ureja področje živil ter dekreti, kot npr. "Dekret predsednika države o izboljšanju državnega nadzora na proizvodnjo, prodajo in oglaševanjem alkoholnih pijač", sprejet dne 9.9.2005. Zato slovenskim podjetje, ki planirajo proizvodnjo v Belorusiji priporočamo, da se o pogojih in zahtevah glede etiketiranja in pakiranja predhodno pozanimajo glede na svojo dejavnost.
Patenti in blagovne znamke
Postopek registracije in osrednje značilnosti nacionalne politike s področja blagovnih znamk v Belorusiji ureja
Zakon o blagovnih znamkah in znamkah v storitvenem sektorju, sprejet 27.10.2000 (N 447-3).
Najpomembnejše značilnosti nacionalne politike s področja blagovnih znamk, kot jih določa zakon:
- pravno zaščito pridobi blagovna znamka po registraciji v Državni patentni komisiji Republike Belorusije (2. člen);
- blagovna znaka je lahko registrirana na ime pravne ali fizične osebe (2. člen);
- zakon dopušča številne razloge za odpoved registracijo blagovne znamke (razlogi so podrobno našteti v 4. in 5. členu zakona);
- registracija blagovne znamke (člen 6.): vlogo za registracijo lahko vloži sam lastnik blagovne znamke ali njegova pooblaščena oseba. Vlogi morajo biti priloženi naslednji dokumenti: popolni podatki vlagatelja, podroben opis blagovne znamke, seznam izdelkov ali storitev, pri katerih se naj bi blagovna znamka uporabljala, potrdilo o plačilo državne takse za registracijo blagovne znamke ter pooblastilo (v kolikor vloge ne vlaga vlagatelj samostojno);
- državna patentna komisija je obvezana v dveh mesecih od vložitve popolne vloge opraviti predhodno preverjanje vloge (člen 9.1.). Prosilci lahko pričakujejo, da bo dokončna odločitev sprejeta v obdobju 2,5 let od oddaje popolne vloge;
- v kolikor patentna komisija zavrne registracijo blagovne znamke, se mora vlagatelj v obdobju 3 mesecev obrniti na Pritožbeno sodišče komisije, ki mora vlogo obravnavati v obdobju najkasneje 4 mesecev. Na odločitev Pritožbenega sodišča se lahko vlagatelj pritoži na Vrhovno sodišče republike Belorusije (člen 11.);
- veljavna registracija velja za obdobje 10 let z možnostjo podaljšanja (člen 13.);
- lastnik blagovne znamke lahko le-to začasno preda v uporabo drugi pravni ali fizični osebi (na podlagi licenčne pogodbe) ali blagovno znamko proda. V obeh primerih se morajo vse (začasne ali stalne) spremembe lastništva blagovnih znamk registrirati v Državni patentni komisiji (členi 22-24.).
Poleg dolgotrajnega postopka registracije blagovne znamke (do 2,5 let) velja omeniti zelo šibko varstvo lastniških pravic intelektualne lastnine (vključujoč varstvo lastnine blagovnih znamk), ki se je v več primerih pokazalo kot izrazito neefektivno in arbitrarno. Slovenskim podjetjem, ki nameravajo registrirati blagovno znamko predlagamo, da se za svetovalno pomoč pri registraciji in zastopanjem pred administrativnimi in upravnimi organi Belorusije obrnejo na pravno-svetovalna podjetja.
Tržno gospodarstvo narekuje skorajšnje spremembe na tem področju. Tako je bila v letu 2011 ustanovljena Borza za intelektualno lastnino. Trenutno borza deluje kot informacijska platforma, na kateri lahko tuja podjetja pridobijo podatke o beloruskih inovacijah. Na naslovu
www.belgospatent.by se objavljajo podatki o patentih, ki so zanimivi z vidika tujih naložb. Za tuje investitorje je dostop do podatkov borze brezplačen.
Nadzor uvoza
Nadzor uvoza v državo izvršuje
Državni carinski komite. Medtem ko je med Belorusijo in Rusko federacijo vzpostavljena carinska unija, med Belorusijo in Ukrajino pa velja režim proste trgovine, so najbolj obremenjeni mejni prehodi na meji s Poljsko ter Litvo in Latvijo (v manjši meri). Carinski postopki in pregledi znajo biti izjemno naporni in dolgotrajni, kar gre pripisati izjemno neučinkoviti državni carini ter pristopu državnih uradnikov k administrativnim postopkom.
S 6. julijem 2010 je začela uradno veljati carinska unija Belorusije, Rusije in Kazahstana. Obenem je vstopil v veljavo v vseh treh državah enotni Carinski zakonik. Države bodo tako vodile skupno trgovinsko politiko, uvedle skupne carinske stopnje, trgovina med njimi pa bo prosta. V okviru druge etape oblikovanja skupnega carinskega ozemlja Carinske unije s 1. julijem 2011 je bila ukinjena carinska kontrola blaga iz tretjih držav, ki je bilo carinjeno na ozemlju Republike Belorusije, Ruske federacije in Republike Kazahstan. S prenosom kontrolnih funkcij na zunanje meje Carinske unije bodo dosedanji carinski uradi na belorusko-ruski državni meji prenehali z izvajanjem carinskih postopkov in vseh ostalih procedur, ki se nanašajo na carinsko kontrolo blaga in transportnih sredstev tretjih držav, ki so na poti v Rusko federacijo ali Kazahstan.
S 1. januarjem 2012 bo vzpostavljen Enotni gospodarski prostor (EGP), namen katerega je usklajevanje sistemov certificiranja in tehničnih ureditev, valutne in migracijske politike, sodnih sistemov ter zaščita intelektualne lastnine. Pomembna novost za slovenske izvoznike je sistem elektronskega deklariranja uvoženega blaga, ki ga z letom 2012 uvaja Zvezni carinski urad. Dosedanja praksa slovenskih uvoznikov kaže, da sistemske novosti, ki so usmerjene v integracijo trgov treh držav, pogosto nastopajo kot dodatne prepreke, ki povzročajo stroške reorganizacije poslovnih postopkov in logistike. Ravno carinske in administrativne procedure so za slovenske uvoznike največje ovire, ki upočasnjujejo razvoj trga in promet med državama.
Uradna stran Komisije Carinske Unije je na naslovu:
www.tsouz.ru.
Za uvoz v Belorusijo potrebuje blago certifikat ustreznosti in certifikat o poreklu. Certifikat ustreznosti je obvezen dokument tako za uvoz kot tudi za prodajo blaga in potrjuje, da blago ustreza beloruskim nacionalnim standardom o varnostni rabi. Podlaga za pridobivanje certifikatov so predhodno izdani certifikati drugih ustanov - higienski, veterinarski, fitosanitarni, certifikati za farmacevtske proizvode.
S 1. januarjem 2012 se zaostrujejo pravila prehoda blaga preko carinske meje Carinske unije in prometa blaga na carinskem območju. Potrebno bo ponovno registrirati sanitarno-higienski certifikate za spodaj navedene izdelke:
- izdelki za gospodinjstvo,
- mineralna in ustekleničena pitna voda,
- brezalkoholne in alkoholne pijače,
- pivo,
- hrana: otroška, za nosečnice in doječe mamice, za športnike, dietna,
- biološko aktivni dodatki za živila,
- surovine za proizvodnjo biološko aktivnih dodatkov za živila,
- gensko spremenjena živila,
- prehrambni dodatki,
- kozmetični izdelki,
- izdelki za ustno higieno,
- materiali, oprema, naprave in druga tehnična sredstva za sisteme oskrbe s pitno in gospodinjsko vodo,
- predmeti za osebno higieno za otroke in odrasle,
- predmeti za otroke do 3. leta starosti,
- otroška oblačila,
- izdelki, ki so v neposrednem stiku z živili,
- potencialno nevarne kemične in biološke snovi za proizvodnjo končnih izdelkov na njihovi osnovi
Za navedene proizvode bodo veljala državna potrdila o registraciji, ki jih bo izdal pooblaščeni organ na enotnem obrazcu, veljavnem za vse države – udeleženke Carinske unije.
Podjetja in institucije, ki izdajajo certifikate ustreznosti in posredujejo informacije o njih:
- SGS MINSK, ul. V.Khoruzhey, 29-107, Minsk, tel. +385 172 88 67 80 (www.sgs.com)
- Bureau Veritas Slovenija ( http://www.bureauveritas.si, tel.: 01/475 76 00)
- SIQ - Slovenski institut za kakovost in meroslovje (www.siq.si, tel.: 01/477 81 00)
Postopek ter zahteve (vključujoč dokumentacijo) pri uvozu/izvozu iz Republike Belorusije se razlikuje od države do države ter se pogosto spreminja (z odloki oz. ukazi predsednika ali vlade), zato vsem zainteresirani slovenskim podjetjem priporočamo, da predhodno pridobijo najnovejše podatke ter zahteve od Beloruskega državnega carinskega komiteja.
Več informacij: