Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic
Uvodoma velja poudariti, da se zakonodaja (ne samo s področij, predstavljenih v izvoznem oknu) v Belorusiji spreminja dokaj pogosto in to preko instituta predsedniških ukazov, odlokov ter drugih zakonskih in podzakonskih aktov. To velja tudi za področje ustanavljanja (in likvidacije) poslovnih subjektov, kjer je referenčni zakonodajni akt Dekret o državni registraciji in likvidaciji (prekinitvi dejavnosti) gospodarski družb iz leta 1999, ki je bil spremenjen z dekretom predsednika št. 8 z dne 17.12.2007, z veljavnostjo od 1. januarja 2008. Osnovne karakteristike in zahteve ob ustanovitvi subjektov gospodarske dejavnosti, predstavljene niže, upoštevajo spremembe predstavljene konec leta 2007.
Postopek registracije
Ena od temeljnih sprememb v zakonodaji iz leta 2007 je poenostavitev postopka registracije gospodarskih družb, s čimer se naj bi bistveno povečala investicijska "privlačnost" beloruskega gospodarstva. V skladu s spremembami so se roki za registracijo gospodarskih družb skrajšali za več kot dvakrat in trenutno trajajo okvirno med 30 in 45 dni. Potrebno je poudariti, da večjih razlik v registraciji posameznih oblik gospodarskih družb ni (roki so podobni), razen pri ustanavljanju predstavništev ter dodatnih zahtev pri registraciji kapitalskih družb (zaprtih ali odprtih).
Postopek registracije bi lahko razdelili na dva dela, in sicer na državno registracijo (ustrezni državni organ mora odločitev o potrditvi ali zavrnitvi registracije sprejeti v 20 dnevih od vložitve popolne vloge) ter na pridobitev računov in dovoljenj posameznih administrativnih organov (prijava na davčnem uradu, Belgosstrahu - obvezno zavarovanje, statističnem uradu ipd.). Ti postopki so največkrat zaključeni v roku 10-15 dni.
Temeljne oblike gospodarskih družb
Beloruska zakonodaja pozna štiri temeljne oblike gospodarskih družb, in sicer:
- Lastno unitarno podjetje (v Sloveniji primerljivo deloma s s.p., deloma z d.o.o.);
- Družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.);
- Družbo z dodatno odgovornostjo (d.n.o.);
- Zaprto/odprto delniško družbo.
Poleg le-teh se lahko tuji investitor odloči za odprtje predstavništva, t.i. tujega podjetja in skupnega podjetja (razlika bo predstavljena v nadaljevanju).
Posamezne značilnosti omenjenih oblik gospodarskih družb
Lastno unitarno podjetje
Ustanovitelj in lastnik podjetja je lahko zgolj ena pravna ali fizična oseba, ne glede na kriterij rezidenčnosti. Minimalni zahtevani ustanovni kapital - okvirno 400 EUR in mora biti vplačan v 100-odstotnem deležu pred registracijo podjetja. Osrednji ustanovni akt podjetja je statut, družba odgovarja zgolj z lastnim premoženjem (razen posameznih izjem). Podjetje največkrat vodi direktor. V času svoje dejavnosti je podjetje lahko preoblikovano v d.o.o. ali drugo obliko gospodarskih družb (postopek preoblikovanja je podoben sami registraciji).
Družba z omejeno odgovornostjo
Družbo z omejeno odgovornostjo (rusko OOO) lahko ustanovita najmanj dve pravni ali fizični osebi (ter največ 50), pri tem rezidenčnost ni pomembna (d.o.o. lahko tako ustanovita tudi dve tuji podjetji). Minimalni zahtevani ustanovni kapital - okvirno 800 EUR - mora biti polovično vplačan ob registraciji, druga polovica pa mora biti vplačana tekom enega leta od delovanja podjetja. Osrednja ustanovna akta podjetja sta statut in lastniški sporazum. Lastniki odgovarjajo zgolj z lastnim ustanovnim kapitalom, podjetje pa lahko vodi direktor ali kolegijski organ (uprava). Najvišji organ družbe je skupščina delničarjev.
Družba z dodatno odgovornostjo
Po obliki je podobna d.o.o., z razliko, da ustanovitelji odgovarjajo (sorazmerno lastniškemu deležu) tudi z lastnim premoženjem, vendar zgolj do višine 600 EUR (po aktualnem tečaju). Minimalni ustanovni kapital družbe z dodatno odgovornostjo znaša 200 EUR.
Zaprta/odprta delniška družba
Delniško družbo (zaprto - ZAO ali odprto - OAO) lahko ustanovita najmanj dve pravni ali fizični osebi, pri čemer rezidenčnost ni pomembna, deleži pa so razdeljeni v delnice. Minimalni zahtevani ustanovni kapital znaša 1.500 EUR in mora biti v celoti vplačan pred registracijo družbe. Osrednja ustanovna akta podjetja sta statut in delniški sporazum, družbo vodi direktor ali uprava, ki odgovarja nadzornemu svetu. Najvišji organ družbe je skupščina delničarjev. Pri registraciji delniške družbe je treba upoštevati dodatno zahtevo po pridobitvi predhodnega dovoljenja v Državnem komiteju za vrednostne papirje ter sprotnega vodenja lastniškega registra.
Odprtje predstavništva tujega podjetja
Tuji gospodarski subjekt lahko v Belorusiji odpre lokalno predstavništvo (Uredba sveta ministrov republike Belorusije z dne 22. julija 1997, št. 929), ki nima statusa beloruske pravne osebe in ima pravico izvajanja komercialne dejavnosti v okvirih pooblastil ustanovitelja. Registracijo predstavništev, ki traja okvirno 30 dni, opravlja Ministrstvo za zunanje zadeve Belorusije (MZZ). V dovoljenju, ki ga MZZ izda, se navede:
- ime organizacije;
- cilj odprtja predstavništva;
- pogoji, na podlagi katerih bo predstavništvo delovalo;
- datum izdaje in serijska številka;
- število tujih oseb, ki bodo delovale v predstavništvu.
Kot največkrat navedeni razlog zavrnitve vloge so beloruske oblasti navajale posredovanje netočnih podatkov ali delovanje v neskladju z zakonodajo Republike Belorusije. Predstavništvo vodi vodja predstavništva, ki mora polletno poročati MZZ Belorusije o dejavnostih predstavništva.
Dovoljenje za registracijo in delovanje predstavništva se izdaja za dobo 3 let, z možnostjo enkratnega podaljšanja (vlogo za podaljšanje je potrebno vložiti en mesec pred potekom registracijskega dovoljenja). Registracijska taksa ob registraciji in za vsako leto poslovanja znaša okvirno 560 EUR.
T.i. tuja in skupna podjetja
Tuji investitor se lahko prav tako odloči za obliko t.i."tujega" ali "skupnega" podjetja, ki ima lahko obliko vseh prej navedenih gospodarskih družb (unitarno podjetje, d.o.o., družba z dodatno odgovornostjo, delniška družba). V tem primeru se ob imenu podjetja doda zapis "tuja" ali "skupna" družba z omejeno odgovornostjo. Pogoj za ustanovitev "tuje" družbe je 100% tuj ustanovni kapital družbe, za "skupno" družbo pa mešani ustanovni kapital družbe. Minimalni zahtevani ustanovni kapital "tujega" in "skupnega" podjetja je 20.000 EUR, kar bistveno presega minimalne standarde za "navadne" gospodarske družbe v skladu z belorusko zakonodajo (predstavljene zgoraj). Tuje investitorje takšna dodatna možnost pogosto bega, saj ni povsem jasno, v čem je razlika med "tujimi" ali "skupnimi" družbami ter navadnimi družbami, glede na to, da so lastniki in ustanovitelji le-teh prav tako lahko tuje pravne in fizične osebe. Razlika se skriva v olajšavah ("davčne počitnice", oprostitev posameznih davkov in dajatev, druge ugodnosti), ki pa so bile zgolj do leta 1999, nato pa povečini ukinjene. Zato v tem trenutku ni objektivnih razlogov za tuje investitorje po ustanovitvi "tujega" ali "skupnega" podjetja, saj povsem zadostuje že registracija "navadnih" gospodarskih družb. V kolikor se bo napovedana liberalizacija beloruskega gospodarstva nadaljevala, je pričakovati ponovno oživitev posebnih olajšav za tuje investitorje, saj je to eden osrednjih mehanizmov za izboljšanje investicijske klime v državi.
Holding
S 01. aprilom 2010 je, s ciljem pritegnitve tujih naložb in olajšavanja poslovanja, v veljavo stopil odlok št. 660 o ustanavljanju holdingov, za Belorusijo nove oblike povezanih družb. To je nadaljnji korak v procesu liberalizacije gospodarstva. Poudariti je treba, da ta odlok ne regulira bančnih, kreditno-finančnih in zavarovalniških holdingov.
Odlok definira holding kot skupino povezanih gospodarskih družb, v kateri:
1) obvladujoča družba upravlja s kapitalsko udeležbo v drugih samostojnih gospodarskih subjektih, ki temelji na:
- lastništvu najmanj 25 % skupnih (navadnih) delnic (deležev) v odvisnih (hčerinskih) družbah ali
- upravljanju odvisnih družb, v katerih je obvladujoča družba pridobila status ustanovitelja na podlagi zakonodajnih aktov oziroma jih je ustanovila sama;
2) fizična oseba, ki je lastnik 25% navadnih delnic (ali večinskih deležev) gospodarskih družb, upravlja le-te brez ustanovitve obvladujoče družbe. V tem primeru imajo vse gospodarske družbe status hčerinskih družb.
Holding ni pravna oseba.
V holdingu povezane družbe so lahko gospodarske družbe in državna podjetja ne glede na kriterij rezidenčnosti. V primeru, da holding upravlja fizična oseba (lastnik), so člani holdinga lahko samo gospodarske družbe (rezidenti in nerezidenti).
Zaradi preprečevanja monopolnega položaja in nelojalne konkurence mora za registracijo holdinga družba za upravljanje oziroma lastnik pridobiti soglasje sektorja za cenovno politiko na Ministrstvu za gospodarstvo. Organ v 30 dneh izda dovoljenje za registracijo oziroma vlogo zavrne iz utemeljenih razlogov. V določenih primerih se rok lahko podaljša za 15 dni, o čemer se obvesti vlagatelja.
Veljavnost soglasja za registracijo je 12 mesecev.
Postopek državne registracije holdinga vodi Ministrstvo za gospodarstvo. Za začetek postopka je potrebno vložiti naslednje dokumente:
- vlogo;
- sklep o ustanovitvi holdinga, ki ga je sprejela obvladujoča družba oziroma lastnik;
- kopijo izpiska iz sodnega registra gospodarskih subjektov, ki za nerezidente ne sme biti starejša od enega leta od datuma vložitve ter mora biti prevedena v ruski oziroma beloruski jezik in overjena z apostiljem.
Ministrstvo poleg zgoraj navedenih dokumentov ne sme zahtevati drugih dodatnih dokumentov.
Registracija je brezplačna. Ministrstvo na dan vložitve ožigosa vlogo za registracijo in vnese podatke v državni register holdingov. S tem je postopek registracije končan. Najkasneje v dveh delovnih dneh po datumu registracije holdinga Ministrstvo izda potrdilo o registraciji s seznamom udeležencev. Veljavnost potrdila je določena v vlogi za registracijo oziroma velja za nedoločen čas.
Privatizacija in investicije
Belorusija velja za evropsko državo z največjim deležem državnega premoženja v celotnem gospodarstvu države. Ker so oblasti v 90-ih letih 20. stoletja in tudi še v prvih letih (2000-2006) 21. stoletja vodile izrazito protekcionistično politiko, ki je v mnogočem spominjala na plansko gospodarstvo razpadle Sovjetske zveze, je po različnih ocenah od 75 do 85 odstotkov celotnega gospodarstva še pod državnim lastništvom. Čeprav so posamezne namere in napovedi privatizacije bile večkrat napovedane, pa se le-ta vse do nekaterih zadnjih sprememb ni zgodila oz. izvajala. Večje premike je bilo zaznati od konca leta 2007 naprej, saj je vodstvo države napovedalo novo (predvsem pod pritiski nevzdržnih javnih financ in proračunskih primanjkljajev), bistveno bolj liberalno politiko v odnosu do privatizacije državnega premoženja in vstopa tujih investitorjev.
V povezavi s privatizacijo v Belorusiji je potrebno ločiti državno od lokalne lastnine. Prvo sestavljajo največja in najpomembnejša državna podjetja, medtem ko v drugo kategorijo spada veliko število manjših podjetij in premoženja (nepremičnine).
Belorusija je od leta 1991 do 2009 sprejela več kot 300 normativnih aktov, ki zadevajo privatizacijo, vendar se zgolj manjši odstotek od teh izvaja, številni pa so bili v vmesnem času že ukinjeni. Za podroben aktualen seznam delujoče zakonodaje glejte spletno stran
Državnega komiteja za upravljanje z lastnino . Med najpomembnejšimi zakonodajnimi akti velja poudariti
Odlok beloruske vlade št. 1021 z dne 14. julija 2008, ki določa seznam državnih podjetij, ki bodo privatizirani v obdobju 2008-2010. Predvideno je, da naj bi bilo v obdobju 2008-2011 privatiziranih nekaj več kot 1.000 podjetij.
Z namenom zbiranja in posredovanja informacij ter statistične obdelave je bil prav tako ustanovljen
Državni komite za upravljanje z lastnino. Postopke privatizacije lokalne lastnine vodijo lokalne administracije, zato se je potrebno v teh primerih obrniti neposredno na njih. V primeru državne lastnine vse postopke vodi ministrstvo, v resor katerega spada podjetje, Državni komite za upravljanje z lastnino pa ministrstvom svetuje in daje priporočila. Največkrat se večja državna podjetja sprva preoblikujejo v odprte delniške družbe, na kar se na javnem razpisu ponujajo posamezni deleži podjetij. Velja opozorilo, da država želi pogosto zadržati bodisi večinski (50+1) ali vsaj kontrolni paket delnic (25+1) in tako še naprej nadzorovati dejavnost podjetij. Poleg podjetij s seznamov, ki jih objavlja Državni komite je omogočena tudi privatizacija drugih državnih podjetij. V tem primeru mora zainteresirani investitor sprva pristopiti k podjetju ter nadaljevati pogovore z resornim ministrstvom. V vsakem primeru podjetje čaka javni razpis, kar pomeni, da prvi pristop ne zagotavlja uspeha na razpisu.
Zakonodaja omogoča tudi neposredno prodajo državnega premoženja zainteresiranemu investitorju (t.i. "ciljna privatizacija"). Vse pogoje in odločitve v povezavi s to vrsto privatizacije sprejema predsednik. Čeprav Državni komite poudarja, da takšnih primerov ni veliko, velja izpostaviti, da so bila na takšen način privatizirana nekatera najbolj zanimiva in največja državna podjetja v zadnjih dveh letih. Slovenskim podjetjem, ki imajo interese na beloruskem trgu svetujemo, da se predhodno obrnejo na zgoraj omenjeni komite za podrobnejše informacije.
Do nadaljnjega je preložena privatizacija enega od največjih državnih podjetij Beltelekom, ki je bila pred tem že večkrat napovedana. Nacionalni telekomunikacijski operater Beltelekom je bil ustanovljen julija 1995 in je glavni ponudnik internetnih storitev, poleg nudi še okoli 70 vrst storitev. Podjetje ponuja prenos podatkov v medkrajevnem in mednarodnem prometu kot tudi delovanje mreže televizijskih in radijskih programov. Podjetje ima 4 mio. naročnikov in zaposluje 24.000 delavcev.
Leta 2010 ustanovljena Nacionalna agencija za naložbe in privatizacijo, ki je zamenjala Državni komite, je podrejena Ministrstvu za gospodarstvo. Cilj ustanovitve Agencije je kompleksna podpora vlagateljem.
V skladu s priporočili Svetovne banke in IFC se pripravlja vrsta dokumentov za spremembo predsedniškega dekreta št. 1910 "O ustvarjanju dodatnih pogojev za upravljanje z investicijskimi aktivnostmi v Belorusiji", ki bodo omogočili dodatne ugodnosti za tuje investitorje.
Od avgusta 2009, ko je bil sprejet veljavni Zakon o tujih investicijah, je bilo do oktobra 2010 sklenjeno 255 investicijskih pogodb v skupnem znesku več kot 11 mlrd. USD. Gre predvsem za izgradnjo logističnih centrov, prometno-storitvenih in turističnih objektov.
Marca 2011 je bil sprejet osnutek plana privatizacije v obdobju 2011-2013, ki predvideva prodajo 244 delniških družb v državni lasti. Dinamika prodaje podjetij po letih:
- 2011 – 180 d.d.;
- 2012 – 48 d.d.;
- 2013 - 16 d.d.
Prvih šest delniških družb (Slucka tovarna dvižno-transportne opreme, Baranoviška tovarna naprav, Hidroselmaš, Rudensk, Polocka tovarna Prommašremont, Oztrans) bodo prodali na javnem razpisu že junija 2011. Seznam podjetij je bil določen na skupnem srečanju predstavnikov beloruske vlade in strokovnjakov Svetovne banke v septembru 2010.
Za podporo privatizaciji je Avstrijski sklad, pri Ministrstvu za finance Avstrije, Belorusiji namenil 5 mio. EUR.
Evropska banka za obnovo in razvoj planira investirati v razvoj predelovalnih panog sredstva v znesku okoli 30 mio. EUR.
Eden od večjih investitorjev v državi je Evropska banka za razvoj (EBRR), ki je do sedaj realizirala 33 investicijskih projektov v znesku 700 mio USD. Tudi v bodoče bo EBRR aktivna, saj je sklenila dolgoročen sporazum o izvedbi projekta v telekomunikacijskem sektorju v naslednjih štirih letih, ki je vreden 20 mio USD. Cilj projekta je znaten razvoj komunikacijskega sektorja, ki vključuje povečanje omrežja in izboljšanje kakovosti prenosa podatkov ter zagotavljanje naprednih komunikacijskih storitev.
V obdobju od januarja do avgusta 2011 je znesek tujih naložb znašal 1,1 mlrd. USD, kar je daleč od pričakovanega. V letu 2012 se načrtuje dvig investicij na 3,8 mrd. USD, od tega 2,5 mlrd. USD na račun privatizacije. Za zastopanje interesov Belorusije pri privabljanju tujih neposrednjih naložb v državo bo od oktobra 2011 do januarja 2017 pooblaščena švicarska družba "Investment Company UFS» s sedežem v Ženevi, ki spada v trojko največjih svetovnih družb.
Zaposlovanje
Splošna načela zaposlovanja v Belorusiji določa
Delovni zakonik, ki je bil sprejet leta 2000 in dopolnjen leta 2007 (spremembe so začele veljati januarja 2008).
Posamezna ključna določila Delovnega zakonika in zahtev pri zaposlovanju:
- najkrajši zagotovljeni dopust - 24 delovnih dni (za posamezne kategorije delavcev je minimalni zagotovljeni dopust podaljšan za več dni - 155 člen zakonika);
- normirani 40-urni tedenski delovnik;
- pogodbe o zaposlitvi se lahko sklepajo z osebami starejšimi od 16 let (v posameznih primerih tudi s starejšimi od 14 let), in sicer za nedoločen, določen čas največ 5 let, določen čas za izvršitev posameznih nalog ter za sezonsko delo. Če v pogodbi ni navedeno, za kakšno vrsto pogodbe gre, se avtomatsko smatra, da je sklenjena za nedoločen čas;
- določila, ki jih mora vsaka pogodba vsebovati, so podobna slovenski zakonodaji (navesti je potrebno točne podatke zaposlenega in delodajalca, delovno mesto in kvalifikacija, temeljne pravice in obveznosti, pogoje dela, ipd. - 19. člen zakonika);
- člen 26. našteva dokumente, ki jih mora zaposleni predložiti delodajalcu;
- poskusno delo: ne sme presegati več kot 3 mesece (26. člen zakonika), vendar je potrebno upoštevati posamezna določila istega člena, ki za nekatere kategorije delavcev prepoveduje uporabo poskusnega dela (kot npr. za mlade izobražence, ki se zaposlujejo takoj po pridobitvi profesionalno-tehnične izobrazbe).