Ustanavljanje družb in zaposlovanje

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Formalni pogoji za ustanovitev družbe

Ustanavljanje in poslovanje družb v Bolgariji ureja zakon o trgovinskih dejavnostih. Ureditev še ni v celoti usklajena z zahtevami v Evropski uniji.

Zakon določa vrsto organizacijskih oblik, od katerih je za tuje vlagatelje najprimernejša družba z omejeno odgovornostjo.

Ustanovitev družbe zahteva 4 postopke, v povprečju traja 18 dni in stane 130 - 150 BGN (60 – 77 EUR). Postopki za ustanovitev družbe so naslednji:

1. Overovitev zapisnika ustanovitvenega sestanka delničarjev. Pridobitev overjene izjave odobritve in podpisa direktorja ter dveh overjeni kopiji ustanovitvenega akta.
2. Vložitev osnovnega kapitala v banko.
3. Registracija pri Trgovskem registru v Registrski agenciji.
4. Prijava za DDV.

Omenjeni podatki o ustanovitvi podjetja slonijo na poročilu in raziskavah, ki so raziskovale postopke, ki jih običajno malo do srednje podjetje potrebuje za izpolnitev pogojev za začetek poslovanja. Omenjeni pogoji vsebujejo vsa potrebna dovoljenja in licence za izpolnitev vseh zahtevanih postopkov in objav pri oblasteh, ki omogočajo podjetjem da tudi formalno obratujejo. Določen je čas, ki je potreben za dokončanje vsakega postopka, kot tudi cenovna opredelitev minimalnega vložka, ki je potreben za ustanovitev podjetja. Poročilo predvideva da so vse informacije pripravljene za podjetnika, da ni bilo predhodnega stika z uradniki, ter da nobene vladne ter ne-vladne osebe niso podkupljene.

Omenjeni podatki so primerljivi z drugimi ekonomijami. Uporabljene so izčrpne predpostavke glede vrste podjetja:

a) Podjetje je Družba z omejeno odgovornostjo, ki se ukvarja s splošno trgovsko dejavnostjo v večjem poslovnem mestu.
b) Podjetje je v 100% domači lasti, z začetnim kapitalom 10-krat dohodek per capita, ima promet vsaj 100-krat dohodka per capita, ter ima od 10 do 50 zaposlenih.
c) Podjetje ni kvalificirano za posebne ugodnosti.
d) Podjetje nima v lasti nobenega zemljišča.

Postopki so zabeleženi samo tam, kjer je potrebna interakcija z zunanjo stranko. Podatki predvidevajo, da ustanovitelji zaključijo vse postopke sami, z izjemo ko je strokovna pomoč (kot na primer notar) določena po zakonu. Prostovoljni postopki niso všteti, kot tudi ne industrijsko specifični pogoji. Zakonite bližnjice so vštete.

Podatki zajemajo 181 gospodarstev: 46 pod-Saharskih afriških držav, 32 latinsko Ameriških in karibskih držav, 25 Vzhodno-evropskih in Centralno azijskih držav, 24 Vzhodno-azijskih in pacifiških držav, 19 Bližnje-vzhodnih in Severno-afriških držav, 8 Južno-azijskih držav, ter 27 OECD visoko razvitih držav.

Pregled procesa ustanovitve podjetja - Čas potreben za dokončanje postopka in ocena stroškov za dokončanje postopka


Opomba: Menjalni tečaj 1 BGN = 0.511301 EUR (04.10.2011) oziroma 1 EUR =   1.95579 BGN (vir: www.X-rates.com)
Vir: www.doingbusiness.org 

Podroben pregled postopkov ustanavljanja družb v Bolgariji

Spodnji pregled postopkov ustanavljanja je na podlagi naslednjih pogojev: ustanovitev standardnega podjetja (družbe z omejeno odgovornostjo) s sedežem v Sofiji.

Postopek 1: Overovitev zapisnika ustanovitvenega sestanka delničarjev. Pridobitev overjene izjave odobritve in podpisa direktorja ter dveh overjeni kopiji ustanovitvenega akta
Časovna opredelitev: 1 dan (30 minut)
Cenovna opredelitev: 5 BGN
Splošno: Imenovanje direktorjev je dokazano z resolucijo, ki je sprejeta na ustanovitveni skupščini udeleženih imetnikov. Soglasna izjava ter primer podpisa sta uvrščena v en dokument. Zahtevana je overitev direktorskih podpisov.

Postopek 2: Vložitev osnovnega kapitala v banko
Časovna opredelitev: 1 dan
Cenovna opredelitev: BGN 20 (odvisno od banke)
Splošno: Direktor podjetja oziroma notarsko overjena oseba odpre bančni račun. Osebe, ki so bile določene da imajo dostop do bančnega računa, morajo osebno prinesti primer podpisa, oziroma notarsko overjen podpis. Ustanovitveni kapital ostane blokiran dokler register ne izda odločbe o registraciji podjetja.

Zakon o trgovini določa, da je 70% kapitala vloženega pred ustanovitvijo. Vsak partner mora plačati vsaj tretjin deleža, vendar ne manj kot BGN 10. Odločba o preostanku kapitala je zapisana v ustanovitvenih členih, vendar pa mora biti vplačan v roku dveh let od ustanovitve. Po odprtju garancijske listine ter vložitvi kapitala, partnerji izdajo certifikat, kjer se vidi vložek. Certifikat mora biti vložen pri registraciji.

Postopek 3: Registracija pri Trgovskem registru v Registrski agenciji
Časovna opredelitev: 4 dni
Cenovna opredelitev: BGN 110 – državni registracijski stroški
Splošno: Registracija poteka preko standardne aplikacije (obrazec A4 – »Prošnja za registracijo nadrobnosti v zvezi z družbo z omejeno odgovornostjo«). Naslednji dokumenti morajo biti oddani z obrazcem:
a) Ustanovitveni sporazum
b) Sklep o imenovanju direktorjev
c) Overjena privolitev ter primer podpisa direktorjev
d) Bančno potrdilo o vloženem kapitalu

Postopek 4: Prijava za DDV
Časovna opredelitev: 1 dan (izpolnitev obrazcev); 12 dni končna registracija
Cenovna opredelitev: ni stroškov
Splošno: Zakon od davku na dodano vrednost (oznanjen 4. avgusta 2006) je prišel v veljavo 1. januarja 2007 (isti dan ko je Bolgarija postala članica EU). Po novem zakonu se lahko podjetje prostovoljno registrira za namen DDV kara želi, saj je bil dosedanji prag zahtev odstavljen. Podjetje bo ostalo registrirano za DDV 24 mesecev od začetka leta registracije za DDV. Prostovoljna registracija je lahko zaključena na podlagi letnega dobička BGN 20.000. Podjetje se mora registrirati za DDV če je njegov promet v 12 zaporednih mesecih več kot BGN 50.000, saj novi zakon o DDV določa da bodo 0% ter oproščene zaloge vzete v obravnavo v kalkulaciji dobička. Možnost registracije na podlagi določenega plačanega kapitala je bila ukinjena.

Določeni temelji za obvezno registracijo za DDV veljajo ko:
a) oseba iz EU države članice, ki nima podjetja v Bolgariji priskrbi obdavčeno dobavo stvari, ki so sestavljene oziroma inštalirane v Bolgariji (če oseba ni registrirana za potrebe DDV v Bolgariji).
b) Oseba iz druge države članice priskrbi dobrine iz Bolgarije ki so vredne več kot BGN 70.000 pod pogojem razdalje prodaje dobrin.
c) Oseba (ki je lahko prebivalec ali pa tudi ne) izvrši obdavčene med-komunalne pridobitve v Bolgariji, ki so višje od BGN 20.000 v enem koledarskem letu. 



Vir: The International Bank of Reconstruction and Development / The World Bank (Doing Business 2012: Country Profile for Bulgaria). Za podrobnejše informacije se obrnite na:
www.doingbusiness.org.

Zakon (Zakon o trgovinskih dejavnostih) v Bolgariji prepoznava dve vrsti družb, in sicer partnerske in korporacijske. Razlikujejo jih po vrsti obveznosti in pravni identiteti. Podjetja, ki jih ustanovijo tuji »joint venture« partnerji z ali brez bolgarskih partnerjev se smatrajo kot bolgarska podjetja. Tako imajo vse pravice in obveznosti po zakonu, kot bolgarska podjetja.

Delniška družba (AD)

Za delniško družbo se smatra družba, ki ima lastno podjetje (trade name), določeno vsoto kapitala, razdeljenega na delnice. Obveznost imetnikov delnic je omejena na vloženi kapital.
Delniško družbo lahko ustanovita najmanj dva delničarja, ki sta lahko ali fizični ali pravni osebi. V primeru, da je lastnik kapitala samo ena oseba (pravna ali fizična), se tovrstna družba imenuje »single-member joint-stock company (EAD)«. Minimalni ustanovni kapital je 50.000 BGN (cca 25.600 EUR), minimalna vrednost delnice pa je lahko 1 BGN (cca 0,51 EUR).
Kapital družbe je razdeljen na delnice, ki imajo vse enako vrednost. Delnice se smatrajo kot prenosljivi – komercialni vrednostni papirji.
Odločanje v delniški družbi se izvaja po načelu večinskega glasu, obstajajo pa določene omejitve za interese manjšinskih delničarjev. Za delovanje družbe je zahtevana uprava.

Družba z omejeno odgovornostjo (Družestvo so ograničena otgovornost – OOD)

Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovita najmanj dva partnerja, ki sta lahko ali fizični ali pravni osebi. Ni potrebno, da imajo ustanovitelji sedež v Bolgariji ali bolgarsko državljanstvo. V primeru, da družbo ustanovi ena oseba (fizična ali pravna) in da je kapital v lasti le te osebe, se ta družba imenuje »single-member limited liability company (EOOD)«. Bolgarija je v letu 2011 znižala minimalni ustanovitveni kapital z obstoječih 5.000 BGN (cca. 2.560 EUR) na 2 BGN (cca. 1 EUR), s čimer je olajšala ustanovitev Družbe z omejeno odgovornostjo). Ob ustanovitvi mora biti vplačanega najmanj 70% kapitala. Vložki so lahko tudi v naravi (stvareh in pravicah), ti morajo biti v celoti vplačani pred registracijo. Deleži posameznih družabnikov so lahko neenaki. Odgovornost partnerjev v družbi je omejena na vloženi kapital. Posamezni deleži v družbi niso prenosljivi, prenosljivi so le z dovoljenjem ostalih partnerjev v družbi. Prenos mora odobriti vsaj 75% predstavnikov kapitala v družbi. Družba z omejeno odgovornostjo ne potrebuje uprave, dovolj so imenovani direktorji in skupščina družbenikov za vodenje družbe.

Družba se ustanovi z ustanovitveno pogodbo. Stroški ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo se gibljejo med 150 in 300 EUR. V kolikor se postopek izvede preko odvetnika pa približno 700 EUR (v teh stroških niso všteti morebitni stroški prevoda dokumentacije. Ti znašajo približno 20 EUR na stran).
Družba se vpiše v sodni register na področnem sodišču, kjer bo sedež družbe.

Skupščina družbenikov:
Odločitve sprejema skupščina družbenikov, ki se sestaja najmanj enkrat letno. Glasovalna pravica družbenikov je v sorazmerju z njihovimi deleži, ustanovitveni akt pa lahko določa tudi drugačno delitev. Na skupščino je – brez pravice do glasovanja - vabljen tudi direktor(uprava), v družbah s prek 50 zaposlenih pa tudi predstavniki delavcev.

Pomembne odločitve, ki jih določa zakon, se sprejemajo z dvotretjinsko večino, za ostale zadostuje navadna večina. Statut lahko predpiše višjo večino ali soglasje.

Uprava:
Družbo vodi eden ali več direktorjev, za katere ni predpisan pogoj državljanstva ali stalnega bivališča. Zakon tudi določa, da ni potrebno, da je direktor družbenik v družbi. Direktorja ali upravo imenuje skupščina družbenikov za mandat, katerega trajanje določa ustanovitveni akt.

Nadzorni odbor:
Nadzorni odbor ni predpisan, lahko pa ga predvideva statut.

Objavljanje:
Letna poročila mora pregledati pooblaščeni revizor. Potrdi jih skupščina družbenikov. Predložijo se trgovinskemu registru in objavijo v uradnem listu.

Davek na dobiček podjetij:
Podjetja plačujejo davek od dobička po 10% davčni stopnji.

USTANOVITEV PODRUŽNICE

Vsaka tuja družba, ki je ustanovljena skladno s svojimi nacionalnimi zakoni o ustanovitvi družbe, lahko odpre podružnico v Bolgariji. Podružnica mora biti registrirana v Trgovinskem registru Bolgarije. Podružnice se ne obravnavajo kot ločene zakonite družbe, vendar pa so tuje podružnice obvezane da morajo imeti in pripravljati finančna poročila. Trgovinske transakcije med tujimi družbami v Bolgariji ter lokalnimi družbami so skladne s transakcijami med Bolgarskimi družbami.

Poslovne reforme v 2011

• Začetek poslovanja: država je olajšala zagon novih podjetij z zmanjšanjem minimalnega potrebnega kapitala v višini 5000 levov na le 2 leva.

Privatizacija in investicije

Privatizacija v Bolgariji je potekala in poteka veliko bolj odprto kot v Sloveniji.

V Bolgariji je bilo v začetni fazi veliko sovražnih prevzemov, ki so botrovali propadu mnogih podjetij. Konkurenčna podjetja iz tujine so kupovala podjetja v Bolgariji z namenom odstranitve konkurence.

Proces privatizacije v Bolgariji se je začel leta 1992 s sprejetjem Transformacijskega in privatizacijskega akta ter Akta o regijskih podjetjih, kot tudi ustanovitvijo Agencije za privatizacije. Prodaja podjetij v državni lasti v tem obdobju je bila izvedena s strani Agencije za privatizacije (za večja podjetja), kot tudi s strani pristojnih ministrstev. V letih 1996 – 1997 je Center za množično privatizacijo privatiziral podjetja v državni lasti preko investicijskih kuponov. Delnice 1050 podjetij so bile podane na market za prodajo, kar je pomenilo privatizacijo 14,58% vseh dobrin državnih podjetij oziroma 22,8% vseh dobrin v lasti države, ki so bile predmet privatizacije.

Leta 2002 je bil sprejet nov Privatizacijski in po-privatizacijski kontrolni zakon, na podlagi katerega so bile vse aktivnosti s področja prodaje državne lastnine in interesov prenesena na Agencijo za privatizacije, medtem ko so za privatizacija municipalnih lastnin zadolženi municipalni organi oziroma njihove pooblaščene agencije. Pristojna ministrstva so ostala glavni predstavnik države kot lastnice podjetij in njihovega kapitala.

Zakon določa tudi jasne privatizacijske principe:

• Jasna in transparentna pravila in postopki za vse sodelujoče v privatizacijskem procesu.
• Enakost v postopku za vse.
• Hitri privatizacijski proces.
• Ekonomsko učinkovit privatizacijski proces je predpogoj za trajnostni razvoj in konkurenčnost privatiziranih podjetij.

Večina podjetij glavnih sektorjev bolgarske ekonomije je bila privatizirana in število podjetij, katere država se zeli privatizirati je relativno nizko. Interesi in delnice 5.255 državnih podjetij je bilo privatiziranih, od tega 2.933 celotnih podjetij in 2.322 delov podjetij, ki niso bila v večinski državni lasti. 4.149 manjšinskih deležev, ki so ostali v državni lasti po zaključitvi sporazuma, je bilo prodanih. Skupni finančni učinki privatizacije znašajo USD 12.137 milijonov. Največje število je privatiziranih podjetij in delov podjetij, ki so bila prodana v industriji (1.646), trgovini (1.173), kmetijstvu (621), gradbeništvu (535), turizmu (524), ter drugimi. 173 kupčij je bilo sklenjenih s tujimi investitorji, ki imajo znaten prispevek k omenjenemu finančnemu rezultatu.

Privatizacijske metode so: javna dražba, javni razpis in borzna izmenjava. Tuje družbe, vključno z državnimi, lahko kupijo Bolgarska državna podjetja.

Tuje naložbe

Tuje naložbe so v prvih štirih mesecih (januar – april) 2009 znašale EUR 955,4 milijone (1,8% BNP). Za primerjavo, tuje naložbe v istem obdobju v letu 2008 so znašale 1.924,3 milijone (5,6% BNP). Izboljšali so se pravni pogoji in poslovna klima, čeprav vlado čaka še veliko nalog, predvsem na področju boja proti korupciji in vloge sodstva.

Prednosti investiranja v Bolgarijo:

• nizka cena delovne sile,
• viza ni potrebna,
• velik ugled slovenskega blaga in kvalitete v Bolgariji,
• Bolgarija bo kmalu podpisala dogovor o prosti menjavi blaga z BIH, SČG in Hrvaško,
• nerazvit trg, ni veliko konkurence (v Sofiji ni pravega hipermarketa, čeprav ima dva milijona prebivalcev),
• v nerazvitih delih Bolgarije je obdavčitev podjetij 0-odstotna,
• visoka rast turizma,
• ugodna cena transporta, zagotovljene redne povezave, zbirniki,
• dobra povezava z Rusijo in Ukrajino (veliko Bolgarov govori rusko),
• dobre transportne povezave prek ro-ro trajekta (trajekt za tovorna vozila) do Armenije, Azerjbadžana, Gruzije,
• davek na dobiček je 15%, na predelih velike brezposelnosti pa je ta davek 0%,
• za investicijske projekte vrednejše od 5 mio EUR je DDV oproščen za uvoženo opremo,
• amortizacija za stroje in opremo je 30% letno, za računalniško in programsko opremo pa 50% letno,
• preko lastnega podjetja registriranega v Bolgariji je lahko tujec 100% lastnik nepremičnin.

V zadnjem času poudarjajo predvsem ugodno klimo za investicije v tekstilni sektor. V tej panogi je zelo pomemben strošek delovne sile in prav Bolgarija je država, kjer je strošek delovne sile med najnižjimi v Evropi.

V primeru, da podjetje preseli proizvodnjo v Bolgarijo in tam ustanovi podjetje pa veljajo zanj naslednji postopki za izvoz blaga iz Bolgarije. 

V letu 2009 je Bolgarija zabeležila 20,4 milijard tujih neposrednih investicij. Največ investicij je bilo zabeleženih v sektorju nepremičnin (19%). Sledijo sektorji telekomunikacij (17%), veleprodaje, male prodaje in storitev na področju popravil motorjev in avtomobilov (14%), energetika (7%) ter gradbeništvo (6%).

Izvoz blaga iz Bolgarije
Izvozni režim velja le za blago, ki ima bolgarsko poreklo. Za blago drugega porekla veljajo drugi režimi.
Sam izvoznik je zavezan blago prijaviti in plačati eventuelne izvozne carine ali takse. Lahko pa pooblasti drugo osebo, vendar mora biti pooblastilo notarsko overjeno.
Blago mora biti prijavljeno na carinskem uradu v kraju natovora blaga. Blago nižje vrednosti od 3.000 EUR pa se lahko prijavi na samem mejnem prehodu ob izhodu iz države.
Poleg klasičnega postopka z dokumentom SAD (Single administrative document. Dokument je podoben ECL – enotni carinski listini) je mogoč tudi poenostavljen postopek. Poenostavljen postopek je hitrejši in zahteva manj podatkov. Ta postopek pa lahko uveljavljajo le podjetja, ki imajo dovoljenje od carine.

Dokumenti potrebni za izvoz:

• Izvozna licenca, potrebna le za blago, ki spada pod posebni izvozni režim
• Izvozni račun, ki vsebuje količino, ceno blaga in pariteto. Pariteta je pomembna za obračunavanje voznine, saj se morajo pri uvozu blaga k osnovi za carino in DDV dodati tudi stroški prevoza.
• TIR carnet, če gre za postopke pod TIR konvencijo
• Spisek blaga – packing list
• SAD – Single administrative document. Dokument je podoben ECL – enotni carinski deklaraciji, kjer je potrebno navesti količino blaga, vrednost blaga, vrsto blaga (carinska koda in opisno), teža blaga, država porekla, pariteta blaga (pariteta je pomembna za obračunavanje voznine, saj se morajo pri uvozu blaga k osnovi za carino in DDV dodati tudi stroški prevoza),...
• tovorni list s potrebnimi podatki o blagu (količina, teža), pariteta, prejemnik, pošiljatelj, relacija. Za kamionske prevoze je to CMR tovorni list.
• Carinska informacijska listina, ki jo izda bolgarska carina.

Amortizacijske stopnje

• Zgradbe, fiksna infrastruktura (telekomunikacijska, električna,...) imajo maksimalno predpisano letno amortizacijo 4%.
• Stroji, proizvajalna oprema, aparati ,... imajo maksimalno predpisano letno amortizacijo 30%.
• Transportna sredstva (izvzeti so avtomobili) ,...) imajo maksimalno predpisano letno amortizacijo 10%.
• Računalniki, programska oprema, pravice na programsko opremo,… imajo maksimalno predpisano letno amortizacijo 50%.
• Avtomobili – osebna vozila imajo maksimalno predpisano letno amortizacijo 25%.
• Druga sredstva, ki se lahko amortizirajo imajo maksimalno predpisano letno amortizacijo 15%.

GARANCIJE ZA TUJE INVESTITORJE

Bolgarska vlada je sprejela amandmaje in zakon, ki ščiti investitorje pred spremembami zakonodaje. Pomeni, da novi ukrepi ne morejo veljati za nazaj.
Tuji investitorji ne morejo biti razlaščeni, razen če gre za izredno pomembne državne zadeve in druga rešitev ni mogoča.
Investitorji lahko prosto kupujejo tuje valute in jih prenašajo v tujino po predstavitvi dokazila o plačanih davkih. To se nanaša na:

• prihodke pridobljene preko investicij,
• odškodnine, zavarovalnine pri odtujitvi,
• likvidacije, ki so rezultat ukinitve, prekinitve investicij,
• prihodke od prodaje investicijskega blaga,
• vsote pridobljene od izterjanih terjatev s sodno odločbo.

Kot tuje investicije, ki imajo poseben status se smatrajo:

• investicije v fiksna sredstva: postavitev nove proizvodnje, povečanje ali modernizacija že obstoječe proizvodnje,
• investicije, ki kreirajo nova delovna mesta,
• investicijski projekti, ki bodo implementirani v treh letih (v to kategorijo ne spadajo investicije v bančništvo, ostali finančni sektor, zavarovalništvo, igralništvo, pokojninski fondi,…).

Glede na vrednost investicije se te razvrščajo v tri razrede.
V prvem razredu so investicije preko 100 milijonov BGN.
V drugem razredu so investicije od 50 do 100 milijonov BGN.
V tretjem razredu pa so investicije od 10 do 50 milijonov BGN.

Za vse zgoraj navedene razrede zagotavljajo tako državni, kot lokalni organi tretjino hitrejši administrativni servis od navadnega.

Poleg tega, za investicije, ki spadajo v tretji razred, agencija InvestBulgaria zagotavlja sledeče podatke in pomoč:

• predhodni informativni material,
• informacije o potencialnih partnerjih in primernih krajih v Bolgariji,
• informacije o administrativnih postopkih implementacije projekta.

Za investicije, ki spadajo v drugi razred agencija InvestBulgaria zagotavlja:

• informacijski servis,
• individualne administrativne storitve pri državnih in lokalnih organih. Investitorji lahko pooblastijo agencijo za pridobivanje potrebnih dokumentov za implementacijo projekta.

Za investicije, ki spadajo v prvi razred agencija InvestBulgaria zagotavlja:

• individualni informacijski servis in individualni administrativni servis,
• asistira pri urejanju dokumentov pri nepremičninah, vpisu lastnine,…
• asistira pri pridobivanju dovoljenj, izvajalcev za potrebno infrastrukturo.

Ocena korupcije v Bolgariji (World Bank, The Economist)
Indeks korupcije v Bolgariji je leta 2007 znašal 4.1, kar je uvrstilo Bolgarijo na 64. mesto na lestvici držav. Najnižjo stopnjo korupcije predstavlja indeks 10, najvišjo stopnjo pa indeks 1. Vidimo lahko, da Bolgarija spada, tako kot večina vzhodno-evropskih držav med bolj koruptivne, kot je povprečje (vrednost indeksa 5). V prvi polovici leta 2008 je Bolgarija dobila številna opozorila iz strani Evropske komisije zaradi visoke stopnje korupcije v državi. Grozi ji tudi odvzem evropskih sredstev, če vladi ne uspe zmanjšati korupcije v državi.

Struktura izobrazbe
V Bolgariji je od 25 do 64 leta starosti 72% ljudi z najmanj srednjo izobrazbo in 15% ljudi z najmanj visoko izobrazbo. Stopnja izobraženosti ljudi v Bolgariji je na dovolj visoki, evropsko primerljivi ravni, tako da ne bi smelo biti težav s pridobivanjem potrebnih kadrov. Seveda pa je tu pomembna tudi kvaliteta pridobljene izobrazbe, ki pa tu ni razvidna.

Zaposlovanje

Ocena zaposljivosti


Vir: The International Bank of Reconstruction and Development / The World Bank (Doing Business 2011: Country Profile for Bulgaria). Za podrobnejše informacije se obrnite na:
www.doingbusiness.org.

V letu 2010 je povprečna mesečna plača znašala 642 leva. Najvišjo mesečno plačo so imeli zaposleni v energetskem sektorju, kjer je povprečna mesečna plača znašala 1371 levov,v finančnem sektorju s povprečno plačo v višini 1357 levi in v informacijskem sektorju s povprečno plačo v višini 1266 levi. Najnižjo povprečno mesečno plačo so imeli zaposleni v sektorju gostinstva (424 leva) in v kmetijstvu (485 leva). Plače v javnem sektorju so višje in presegajo povprečno mesečno plačo za 15%, medtem ko so v zasebnem sektorju plače nižje in dosegajo le 94% povprečne mesečne plače.

Stopnja brezposelnosti, ki se je do leta 2008 zmanjševala in v 2008 dosegla 5,6 odstotka, je v 2009 ponovno pričela naraščati. Tako kot druge države je tudi Bolgarija čutila vpliv ekonomske recesije, ki je stopnjo brezposelnosti v 2010 dvignila na 10,2 odstotka. Med žensko populacijo je stopnja brezposelnosti nižja za eno odstotno točko kot v primerjavi z moško populacijo. Najvišja stopnja brezposelnosti je v populaciji med 15 in 24. letom (23,2 odstotna) ter v populaciji med 25. in 34. letom (11,4-odstotna). Najnižja stopnja brezposelnosti je v starostni skupini med 35. in 44. letom (8,1-odstotna).
  
Upokojitev je mogoča:

• za moške z 62 letom starosti
• za ženske z 57 letom starosti

 
Minimalna mesečna plača je 240 lev mesečno (najnižja minimalna plača v Evropi) (Vir: Federation of European Employers). 

 
V Bolgariji lahko tujec ostane 90 dni z možnostjo podaljšanja. Slovenski državljani ne potrebujejo vize za bivanje do 90 dni. Za daljše bivanje pa je potrebno dovoljenje.

Zaposlovanje tujcev v Bolgariji regulirata zakon o tujcih (State Gazette št. 153/1998 in 42/2001) in zakon o tujih investicijah (State Gazette št. 97/1997 in 110/1999).
Državljani EU ne potrebujejo dovoljenja za delo v Bolgariji. Tujci, ki nimajo državljanstva EU, lahko opravljajo delo v Bolgariji z dovoljenjem za delo. Veljavnost dovoljenja je eno leto z možnostjo podaljšanja za tri leta.

Olajšave veljajo za:

• tujce, katerih zaposlitev se nanaša na mednarodne pogodbe,
• znanstvenike in kulturnike,
• managerje podjetij, ustanovljenih s strani tuje osebe ali podjetja,
• specialiste tujih podjetij, ki sodelujejo pri dostavi, montaži in rekonstrukciji opreme, dobavljeni iz tujine,
• specialiste za kontrolo kvalitete pogodbene proizvodnje.

Zakoni, ki se nanašajo na zaposlovanje tujcev so v postopku harmonizacije z evropskimi.

Več informacij:
Agencija za majhna in srednje velika podjetja.

Bivanje v Bolgarije je mogoče tako za krajši kot za daljši čas.

Osebni davki
Davki so obračunani na mesečni osnovi v BGN (Bolgarski lev).



Prispevki za socialno varnost v % od bruto plače