Predpisi o deviznem poslovanju
V okviru harmonizacije zakonodaje med obema entitetama in usklajevanja zakonodaje z direktivami EU bo BiH sprejela tudi nov Zakon o deviznem poslovanju, vendar trenutno obstajajo še vedno razlike med zakonoma v obeh entitetah. V Federaciji BiH velja Zakon o deviznem poslovanju iz leta 1998, v Republiki srbski pa iz leta 2003.
V obeh entitetah potekajo tekoče transakcije s tujino prosto. Prav tako je prost vnos tuje valute in vrednostnih papirjev, ki se glasijo na tujo valuto. Iznos efektivne tuje valute in vrednostnih papirjev, ki se glasijo na tujo valuto, poteka pod pogoji, ki jih predpišeta Ministrstvi za finance obeh entitet. Plačilni promet s tujino opravljajo banke. Ministrstvi in drugi upravni organi entitet opravljajo v okviru svojih pristojnosti nadzor deviznega in zunanjetrgovinskega poslovanja, kreditnih poslov in vseh drugih oblik opravljanja gospodarske dejavnosti s tujino. Devizni trg zajema vse posle nakupa in prodaje deviz in efektivnega tujega denarja, ki potekajo neposredno med Centralno banko in pooblaščenimi bankami, oziroma bankami in drugimi osebami, vključno z nerezidenti. Nakup in prodaja deviz in efektivnega tujega denarja zunaj deviznega trga nista dovoljena. Nakup in prodaja konvertibilne marke za evro poteka po tečaju in pogojih, ki jih določa Zakon o Centralni banki BiH.
Standardi in tehnični predpisi
Nacionalni organ za standardizacijo je
Institut za standardizaciju Bosne i Hercegovine, ki deluje na mednarodnih in evropskih principih standardizacije. Inštitut izdaja izvirne nacionalne ter prevzema mednarodne in evropske standarde. Standardi imajo oznako BAS.
Inštitut je član Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO), aktivni so tudi pri delu Evropskega komiteja za standardizacijo (CEN) kjer delujejo kot partnerska članica. Inštitut je pridruženi član Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) in Evropskega komiteja za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC). Inštitut opravlja naloge v zvezi z pooblaščanjem in nadzorom nad organizacijami za atestiranje motornih vozil. Medtem ko je za certificiranje in ocenjevanje skladnosti ostalih proizvodov odgovorno
Ministarstvo vanjske trgovine i ekonomskih odnosa BiH.
Bosna in Hercegovina je opazovalka v Svetovni trgovinski organizaciji, vendar od leta 1999 tečejo pogajanja za pristop. Tretje srečanje delovne skupine je bilo v marcu 2007 in je nadaljevalo pristopna pogajanja. Memorandum o zunanje trgovinskem režimu je predložen oktobra 2002. Dvostranska pogajanja za dostop na trg potekajo na osnovi revidiranih ponudb za blago in storitve. Večstransko delo se nadaljuje na podlagi revidiranega osnutka Poročila delovne skupine iz decembra 2010. Delovna skupina se je sestala sedmič februarja 2010.
Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si
Predpisi glede etiketiranja in pakiranja
Za predpise glede etiketiranja in pakiranja je zadolžen
Inštitut za standarde, meroslovje in intelektualno lastnino.
Na etiketah naj bodo naslednji podatki:
- ime proizvoda
- država proizvajalca
- celoten naslov proizvajalca ali celoten naslov uvoznika
- neto količina/teža/prostornina
- sestavine
- način shranjevanja
- primerna opozorila za uporabnika
Patenti in blagovne znamke
Patent
Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv. Izum oziroma tehnična rešitev je nova, če ni obsežena s stanjem tehnike, se pravi, da ni bila pred datumom vložitve patentne prijave dostopna javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način. Izum je na inventivni ravni, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike. Izum je industrijsko uporabljiv, če se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom. Za izume se ne štejejo odkritja, znanstvene teorije, matematične metode in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost ter računalniški programi in zato ne morejo biti predmet patentnega varstva. Patent ne sme biti podeljen za izume kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem postopku. S patentom se tudi ne da zavarovati izuma, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo.
Patent je
pravica in ne
pravni monopol. Pri patentnem varstvu so pomembni trije kriteriji: novost, inventivnosti in industrijska uporabljivost, poleg tega pa je patentno varstvo časovno omejeno. Patente je potrebno registrirati pri Inštitutu za standarde, meroslovje in intelektualno lastnino BiH. Stroški prijave patenta so 100 KM, dodelitev patenta s skrajšanim pravnim varstvom stane 300 KM, s polnim pravnim varstvom pa 400 KM. Poleg tega je potrebno vsako leto plačevati stroške vzdrževanja patentnega varstva, ki so vsako leto višji (prvo leto znašajo 50 KM, od desetega naprej pa so konstantni in letno znašajo 300 KM). Večina prošenj gre skozi postopek registracije hitro. BiH je podpisnica več mednarodnih sporazumov o patentih in industrijski lastnini.
Patent traja 20 let od datuma prijave. Patent s skrajšanim pravnim varstvom traja 10 let od datuma prijave. Po 20 letih se patentno varstvo lahko podaljša za naveč pet let v sledečih dveh primerih: če je razglašeno vojno stanje ali podobne izredne razmere (podaljšanje je možno za čas trajanja takih razmer); če je predmet patenta proizvod, postopek za proizvodnjo ali uporaba proizvoda in je potrebno pred začetkom uporabe patenta sprejeti zakonsko določeni postopek za izdajo dovoljenje za uporabo patenta (podaljšanje za trajanje tega postopka).
Blagovna znamka
Kot blagovna znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati. To so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija teh znakov. Pravno varstvo blagovnih znamk traja 10 let, vendar se v nasprotju z večino drugih kategorij intelektualne lastnine lahko obnavlja pod pogojem, da je znamka v gospodarski rabi. Blagovno znamko se prijavi in podaljšuje na Inštitutu za standarde, meroslovje in intelektualno lastnino BiH.
Avtorske pravice
Zakonsko zaščito uživajo samo
avtorska dela.
Avtor je po bosanskem zakonu le fizična (ne pa tudi pravna) oseba, ki je delo ustvarila. Če je delo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, govorimo o
soavtorstvu.
Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. To pomeni, da ni potrebna nobena formalnost, kot npr. registracija, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Bistvo avtorske pravice je, da predstavlja monopol avtorja nad izkoriščanjem njegovega dela. Kot taka zagotavlja avtorju spoštovanje njegovih moralnih interesov in spoštovanje premoženjskih koristi od izkoriščanja njegovega dela. Avtorska pravica v večini primerov traja za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti (oz. smrti zadnjega soavtorja), zatem pa dela preidejo v javno domeno. Kazni za kršitev avtorskih pravic so visoke.
Nadzor uvoza
Uvozne dajatve se gibljejo od 0-15%, plača pa se še 1% taksa za carinsko evidentiranje. Povprečna stopnja je 6 odstotna. Tuji investitorji ne plačajo davka na premoženje, ki ga vnašajo v državo kot svoj delež v družbi.
Več informacij: