Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic
Ustanavljanje in upravljanje gospodarskih družb v BiH je urejeno z zakonodajo entitet:
- z Zakonom o gospodarskih družbah v Federaciji BiH, ter
- z Zakonom o podjetjih v Republiki srbski.
Veljavna zakonodaja v BiH.
V BiH imajo tuje fizične in pravne osebe pri tem enake pravice kot domače osebe. Omejitve veljajo le pri ustanavljanju podjetij, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prodaje orožja in druge vojaške opreme ter dejavnost javnega obveščanja, kjer tuji kapital ne sme presegati 49% skupnega ustanovitvenega kapitala podjetja.
Glede na organizacijsko obliko loči zakonodaja o podjetjih obeh entitet naslednje družbe:
- družba z neomejeno odgovornostjo,
- komanditna družba,
- delniška družba,
- družba z omejeno odgovornostjo.
Najpogostejša oblika, primerna tudi za slovenske vlagatelje, je družba z omejeno odgovornostjo, za večja podjetja pa je primerna tudi delniška družba.
Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
Družba z omejeno odgovornostjo je družba, katere ustanovitveni kapital je razdeljen na deleže. Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo družbeniki s svojimi deleži, ki so vpisani v sodni register.
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo ter višina stroškov
Trajanje posameznih postopkov pri ustanovitvi podjetja:
1. Določitev ustanovnega akta, ki ga je potrebno notarsko overiti na občinski urad
2. Pridobitev izjavo od komercialne banke, da je bil celotni znesek kapitala vplačan, plačilo pristojbine za registracijo na račun kantonskega sodišča
3. Pridobitev izjave od davčnih organov, da ustanovitelji nimajo davčnih dolgov
4. Registracija na sodišču
5. Kupiti žig za podjetje
6. Vloga za določitev področij poslovanja
- 1 dan
- Stroški 300 – 1000 BAM
7. Vloga za odobritev poslovanja podjetja, ki se odda na pristojno regijsko podružnico Ministrsva za komercijo
8. Vloga za dodelitev ID številke s strani davčne uprave
9. Odpiranje poslovnega računa
10. Prijava zaposlenih v penzisko in zdravstveno zavarovanje
- 1 dan
- BAM 1 (obrazec)
- Brez stroškov
11. Sprejme in objavi pravila o zadevah: plače, delo, organizacija, disciplina, zaposlencev in drugih predpisov.
- 1 dan
- Stroški: odvisno od odvetniških storitev
Vir:
Starting a business in BIH.
Ustanovitelji
Družbo z omejeno odgovornostjo ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb. Maksimalnega števila ustanoviteljev zakon v Federaciji BiH ne določa, v Republiki srbski pa je maksimalno število ustanoviteljev 30.
Pogodba o ustanovitvi družbe
Družba se ustanovi s pogodbo o ustanovitvi med ustanovitelji oziroma s sklepom o ustanovitvi, če je ustanovitelj en sam.
Osnovni kapital in osnovni vložki
Federacija BiH: Minimalni ustanovitveni kapital znaša 2.000 konvertibilnih mark (BAM), vrednost posameznih vložkov pa ne more biti nižja od 100 BAM. Dovoljeni so stvarni vložki, vendar skupna vrednost vložkov v denarju ne more biti nižja od 2.000 BAM.
Republika srbska: Minimalni ustanovitveni kapital znaša 2.000 BAM (za ustavovitev d.o.o.), vrednost posameznih vložkov pa ne more biti nižja od 100 BAM. Dovoljeni so stvarni vložki, vendar skupna vrednost vložkov v denarju ne more biti nižja od 2.000 BAM.
Deleži družbenikov
Delež družbenika je sorazmeren z njegovim vložkom v osnovnem kapitalu družbe. Vsak družbenik ima en delež. Delež se lahko poveča z vplačilom novega vložka ali s prevzemom deleža drugega družbenika.
Upravljanje družbe
Organi upravljanja družbe z omejeno odgovornostjo so skupščina in uprava, za družbe z več kot 10 družbeniki pa tudi nadzorni svet.
Skupščina
Skupščino družbe sestavljajo vsi družbeniki. Skupna vrednost osnovnega kapitala družbe predstavlja v skupščini 100 glasov. Vsak družbenik ima število glasov, sorazmerno njegovemu deležu v osnovnem kapitalu družbe.
Uprava družbe
Upravo družbe sestavljajo ena oseba (direktor) ali več oseb. Z ustanovitvenim aktom in statutom družbe se določijo pravice in odgovornosti uprave. Član uprave (direktor) je lahko domača ali tuja oseba.
Nadzorni svet
Nadzorni svet je obvezen samo za družbe, ki imajo več kot 10 družbenikov. V tem primeru se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za nadzorni svet v delniški družbi.
Sodišča v BIH
Vrhovno sodišče BiH:
http://www.vsfbih.ba/index.php
Spletne povezave za sodne oblasti v Sarajevu:
http://sarajevo.moj-grad.com/?cat=214
Kantonalni sud
Šenoina 1, Sarajevo
tel.: +387 33 220 888
URL: http://www.ksudsa.net
Visoko sudsko i tužilačko viječe
http://www.hjpc.ba
Seznam kantonalnih sodišč:
- Kantonalni sud Tuzla
- Kantonalni sud Bihać
- Kantonalni sud Široki Brijeg
Notarji:
Posle ustanavljenje podjetij v Republiki Srpski, katere so prej opravljali odvetniki, so s 10.3.2008 prevzeli notarji.
Spletna povezava na notarsko zbornico:
Notarska zbornica Federacije BiH
Predstavništvo
Predstavništvo tuje osebe v BiH lahko ustanovi tuja oseba, vpisana v ustrezni register države, v kateri ima sedež. Predstavništvo ni pravna oseba in opravlja posle po nalogu ustanovitelja. Predstavništvo opravlja posle pod firmo ustanovitelja, z oznako, da gre za predstavništvo. Tuja oseba lahko ustanovi predstavništvo zaradi raziskav trga, opravljanja propagandnih in informativnih poslov in zaradi lastnega predstavljanja. Pri opravljanju teh poslov predstavništvo ne more sklepati pogodb v imenu ustanovitelja predstavništva. Predstavništvo lahko začne z delom, ko se vpiše v register predstavništev tujih oseb v BiH, ki ga vodi Ministrstvo za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH.
Vloga za vpis v sodni register vsebuje: firmo in sedež ustanovitelja, sedež predstavništva, osnovne podatke o osebi, odgovorni za delo predstavništva. Vlogi je treba priložiti: sklep o ustanovitvi predstavništva, sklep o imenovanju osebe, odgovorne za delo predstavništva, program dela predstavništva v BiH, dokazilo (overjeno kopijo) o vpisu tuje osebe v ustrezen register v matični državi ustanovitelja oziroma drug dokument o ustanovitvi, predpisan v državi, kjer ima ustanovitelj sedež; potrdilo o vplačilu takse v vrednosti 100 BAM.
Privatizacija in investicije
Glede na politično razdelitev BiH se
privatizacija in lastniške pravice urejajo ločeno v Federaciji BiH in Republiki srbski, kar določa tudi Daytonski sporazum. Vendar pa iz ločenih zakonodaj izvirajo nekateri problemi, kar je bil razlog za sprejetje Okvirnega zakona za privatizacijo podjetij in bank v celotni BiH, ki je bil sprejet leta 1998. Zakon prepušča obema entitetama pravico do privatizacije državne lastnine, locirane na njunem ozemlju in pravico do sredstev, pridobljenih na tej osnovi, v skladu s sprejeto zakonodajo na ravni posamezne entitete. Privatizacijo financira in nadzira mednarodna skupnost.
Napredek na področju privatizacije je počasen. Vzroka za to sta v neučinkovitosti entitetnih agencij za privatizacijo ter v razširjeni korupciji, katere posledica so številne nepravilnosti, ki odganjajo tuje vlagatelje. Kljub vsemu pa je glavni vzrok za zastoje v privatizaciji izjemno slabo finančno stanje večine največjih podjetij v državni lasti. V Federaciji BiH je od sredine leta 2006 državne deleže družb možno kupovati preko borze, česar zakon o privatizaciji doslej ni omogočal.
Podatki o podjetjih, ki se privatizirajo so dostopni na:
Privatizacija v federaciji BiH v letu 2005
BiH si nenehno prizadeva, da bi spodbudila pritok
tujih naložb, ki so v primerjavi z ostalimi tranzicijskimi državami še vedno nizke. Vlada med prednostmi vlaganj v BiH poudarja makroekonomsko stabilnost, trden tečaj konvertibilne marke, eno najnižjih stopenj inflacije v regiji, reformiran in dobro razvit bančni sektor, bogate naravne vire, visoko izobraženo, kvalificirano in cenovno konkurenčno delovno silo, davčne in druge olajšave za tuje vlagatelje ter moderno zakonodajo o tujih vlaganjih, vključno z ustreznim zagotavljanjem varstva tujih vlagateljev. Ti se lahko odločijo za nakup podjetij, ki se morajo še privatizirati, še bolj pa si vlada prizadeva za povečanje greenfield naložb. Identificirani so bili nekateri sektorji, kjer so možnosti za neposredna vlaganja še velike, zanimanje za vlaganja pa se je z napovedano gradnjo avtoceste od Budimpešte do Ploč povečalo. Poleg infrastrukture (promet in zveze) ima BiH velike gospodarske možnosti predvsem v energetskem sektorju, saj po ocenah strokovnjakov izrablja le okoli 30 odstotkov energetskih zmogljivosti. Zanimiva za vlaganja sta kmetijstvo in prehrambena industrija, saj bi lahko že z minimalnimi vlaganji nadomestili 80 odstotkov uvoženih živilskih izdelkov. Neizkoriščene so tudi možnosti vlaganj v turistični sektor, ki bo v prihodnjih letih po napovedih beležil visoke stopnje rasti. Poleg tega se pričakuje večji priliv kapitala pri privatizaciji strateških podjetij ter prodaji telekomunikacijskih in energetskih podjetij. Vendar pa mora BiH, da bi lahko pritegnila večje število tujih vlagateljev, najprej izboljšati poslovno klimo, zmanjšati število administrativnih procedur, medtem ko je bil davek na dodano vrednost že uveden. Zanimanje za vlaganja v BiH se je v zadnjem letu dni povečalo, predvsem za najbolj zaželene greenfield naložbe, ki so pogosto povezane z nakupi v okviru privatizacije.
Spodbude za tuje vlagatelje
Podporni sklad za tuje vlagatelje
Skupni budget omenjenega Fonda je 2 million BAM (cca. 1 million EUR) na leto. Višina sredstev za posamezno prijavo je maksimalno 150.000 EUR. Za več informacij se je potrebno obrniti na Agencijo FIPA:
FIPA
AVAZ TWIST TOWER,
13th and 14th floor
Street TEŠANJSKA 24A 71000 Sarajevo Bosnia and Herzegovina
Phone: ++ 387 33 278 - 080
Fax: ++ 387 33 278 - 081
E-mail:
fipa@fipa.gov.ba
Pridobljena sredstva se lahko uporabijo za finansiranje tujih investicijskih projektov v proizvodnji, za raziskave kot tudi za razvoj določenih sektorjev. Ocenjevanje poslanih prijav za črpanje sredstev iz Podpornega sklada se izvaja na osnovi:
- Višina naložbe
- Število novoodprtih delovnih mest
- Naložbe v nerazvite regije države
- Ekološke usmerjenosti
Olajšave za tuje vlagatelje
Davčni zavezanec, ki v obdobju petih let investira v proizvodnji v vrednosti minimalno 20 million BAM na področju Federacije BiH je oproščen plačila davka od dohodkov pravnih oseb za obdobje petih let z začetkom od prvega leta vlaganja, v katerem morajo biti vloženi najmanj 4 milioni BAM.
Vkolikor davčni zavezanec v tem 5-letnem obdobju ne doseže predvidenega investiranja, bo izgubil pravico do davčne oprostitve in bo moral plačati zamudne obresti za prepozno plačilo davka od prihodkov pravnih oseb.
Davčni zavezanec, ki zaposluje več kot 50% invalidnih oseb in oseb s posebnimi potrebami, za obdobje daljše od enega leta, je oproščen plačila davka na dohodek pravnih oseb za tisto leto, v katerem je bilo več kot 50% invalidnih oseb in oseb s posebnimi potrebami zaposlenih.
Najnovejše informacije o privatizaciji najdete na strani
Tenderske prodaje.
BiH ima proste carinske cone, ki uživajo davčne ugodnosti, med drugim oprostitev plačila carinskih dajatev in pristojbin.
Proste cone so del carinskega območja BiH, ki jih upravlja ustanovitelj proste cone. Uporabniki prostih con ne plačujejo DDV in uvoznih carinskih dajatev. Uvoz opreme, ki se uporablja za proizvodnjo v prosti coni, je oproščena plačila carin in pristojbin.
Vir:
http://www.fipa.gov.ba/local_v2/default.aspZaposlovanje
Medtem ko je splošni režim vstopa in bivanja tujcev v BiH urejen z Zakonom o tujcih, ki velja za celotno državo, pa zaposlovanje tujcev urejata ločeni, entitetni zakonodaji, ki se v glavnih poudarkih bistveno ne razlikujeta. Slovenski državljani za vstop v BiH ne potrebujejo vize. Za postopek zaposlovanja tujcev v BiH je značilno, da je potrebno najprej vložiti vlogo za pridobitev dovoljenja za bivanje, in šele potem vlogo za pridobitev dovoljenja za delo. Po pravilu vlogo za pridobitev dovoljenja za delo za tujca vloži delodajalec, ki namerava zaposliti tujca (izjema so tujci – vlagatelji, ki vlogo za pridobitev dovoljenja za delo vložijo sami). Tuji državljani, ki želijo ostati v BiH več kot en mesec, moraju v roku 30 dni od prihoda v BiH pri entitetnem Ministrstvu za notranje zadeve Federacije BiH oziroma Republike srbske zaprositi za izdajo dovoljenja za začasno bivanje. Za prijavo je potreben standardni obrazec, ki ga je mogoče dobiti pri Ministrstvu za notranje zadeve. V njem je treba navesti osnovne osebne podatke in razlog za podaljšanje bivanja v BiH. Dovoljenje za bivanje je mogoče dobiti za obdobje treh, šestih ali dvanajstih mesecev, nato pa se ga lahko spet podaljša.
Povprečna mesečna bruto plača v maju je bila 1.198 KM, kar pomeni, da je zabeležena nominalna rast v višini 1,3% v primerjavi z decembrom 2008. V primerjavi z majsko plačo v letu 2008, je zabeležena nominalna rast v višini 7,4%.
Podatki o izplačanih plačah po različnih panogah.