Bosna in Hercegovina
Osnovni podatki
Decembra leta 1995 so bili s podpisom Daytonskega sporazuma postavljeni temelji Republike BiH, ki jo tvorita dve samostojni entiteti, Federacija BiH in Republika srbska. BiH je več etnična država, v kateri od cca. 4,5 milijonov prebivalstva 44 % predstavljajo Bošnjaki, 31 % Srbi, 17 % Hrvati, ostalih 8 % pa druge narodnostne manjšine. Po vojni se je etnična struktura nekoliko spremenila, zmanjšal se je predvsem delež Hrvatov. Vojna je vplivala tudi na starostno strukturo prebivalstva, saj je veliko mladih ljudi zapustilo državo. Vračanje beguncev je počasno.
40 % prebivalcev je muslimanov, 31 % pravoslavcev, 15 % rimo katolikov, 14 % pa je neopredeljenih. BiH pokriva 51.209 kvadratnih kilometrov, glavno mesto je Sarajevo, uradni jeziki so bošnjaški, srbski in hrvaški, uporablja se metrični sistem, valuta pa je konvertibilna marka (KM), ki je razdeljena na 100 pfenigov.
Bosna in Hercegovina je članica
IMF (International Monetary Fund) in
CEFTA (Central European Free Trade Agreement).
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Politični sistem
BiH ima zelo kompleksno strukturo države in entitet ter eno najdražjih administracij na svetu, kar onemogoča učinkovitejše delovanje države. Poleg zvezne vlade, v kateri so enakopravno zastopani Bošnjaki, Srbi in Hrvati, ima vsaka entiteta še svojo vlado in parlament. Na vseh področjih je močno prisotna mednarodna skupnost, najvišjo vlogo pa ima t. i. visoki predstavnik mednarodne skupnosti (Koroški Slovenec Valentin Inzko od leta 2009).
3. oktobra 2010 so v BiH potekale parlamentarne in predsedniške volitve, ki so v vodstvo na federalnem nivoju postavile stranko SDP s 26 % glasov, po entitetah pa prinesle naslednje rezultate za vodstva: Bakir Izetbegović (SDA, 34,87 %, predstavnik Bošnjakov), Nebojša Radmanović (SNSD, 48,92 %, predstavnik Srbov) in Željko Komšić (SDP, 60,61 %, predstavnik Hrvatov). Ti trije se menjajo kot vodje predsedstva vsakih 8 mesecev. Od 10. julija 2011 predsedstvo vodi Željko Komšić.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Bosna in Hercegovina je bila ena najrevnejših republik stare Jugoslavije in še danes ostaja ena najrevnejših držav v Evropi. Kmetijstvo je v veliki meri še vedno v zasebnih rokah, vendar so kmetije majhne in neučinkovite. Kot posledica vojne se je uvoz hrane dramatično povečal v letih 1992-1995. V številnih industrijskih panogah je še vedno preveč zaposlenih, kar je zapuščina prejšnjega centralno-planskega gospodarstva, čeprav omejena privatizacija izboljšuje učinkovitost v nekaterih sektorjih. Po vojni se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 80 %, stopnja brezposelnosti pa se je do danes dvignila preko 40 %. Brezposelnost in visok proračunski primanjkljaj sta dva največja makroekonomska problema v BIH.
Bančni sektor je že precej reformiran, na bosanski bančni trg je vstopilo veliko tujih bank, predvsem avstrijskih in italijanskih, ki imajo danes že preko 85 % lastništva. To je podjetjem omogočilo lažji dostop do kapitala in bolj kvalitetne bančne storitve. Privatizacija državnih podjetij pa se odvija zelo počasi.
Znaten napredek v gospodarstvu je bil po vojni dosežen s podpisom Daytonskega sporazuma, a bosansko gospodarstvo je še vedno v tranziciji. BIH vidi možnost gospodarskega razvoja v priključitvi v EU. Bosna in Hercegovina pa je že postala članica CEFTE v septembru 2007.
Kmetijstvo predstavlja 9,8 % BDP in zaposluje 20,5 % prebivalstva. Industrijski sektor predstavlja 25,9 % BDP , v njem pa je zaposlenih 32, 6 % aktivnega prebivalstva. Največ prispeva k BDP storitveni sektor – 47 %. V tercialnem sektorju je zaposlenih približno 47 % aktivnega prebivalstva.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.