Predstavitev

Pozdravljeni,

Bosna in Hercegovina je zelo specifična država. Tako kot so specifični njena zgodovina, kultura,  in ustroj, je specifično tudi poslovanje v njej, ki včasih predstavlja poseben izziv, za premagovanje katerega je potrebno tudi dobro poznavanje in razumevanje razmer na terenu.

Kot je že iz predstavitve države razvidno, je BiH sestavljena iz dveh entitet, Federacije BiH in Republike srbske, in Distrikta Brčko. Federacija BiH je nadalje razdeljena na 10 kantonov. Pri tem je potrebno vedeti, da ima državna raven le določene pristojnosti, večino pa jih imajo nižje ravni oblasti, tudi kantonalne. Federacija BiH in Republika srbska imata dva različna poslovna sistema, zato imajo nekatera večja podjetja, registrirana dva poslovna subjekta v vsaki od entitet.

Bosna in Hercegovina že od osamosvojitve, še posebej pa od konca vojne v BiH, predstavlja pomembno gospodarsko partnerico Slovenije. Slovenija je bila ena izmed prvih tujih držav, ki je prišla s svojimi investicijami v BiH in tukajšnji državljani se tega zavedajo in priznavajo. Slovenija je do konca 2010 v BiH investirala 656,6 mio EUR. Vrednost predstavlja 17,4% slovenskih investicij na Zahodnem Balkanu oziroma 11,9 % vseh slovenskih investicij v tujini. BiH je na tretjem mestu med državami, kamor Slovenija največ investira (za Srbijo in Hrvaško). S tem je pripomogla odpreti približno 15.000 delovnih mest, kar prav gotovo ni malo za državo, v kateri beležimo 40% nezaposlenost. BiH je 11. najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, blagovna menjava je v letu 2010 znašala 853,5 milijonov.

Po drugi strani pa gospodarske odnose obremenjuje nekaj vprašanj, kar morate poslovneži vedeti, saj boste nanje prav gotovo naleteli. Tu je vprašanje starih deviznih vlog Ljubljanske banke, za katere BH javnost še vedno smatra, da bi jih morala vrniti banka oz. država Slovenija. Slovensko stališče do tega vprašanja je, da se rešuje v sklopu sukcesije po bivši SFRJ, kar se je s sporazumom zavezala tudi BiH. Veliko negativnega prizvoka slovenskemu gospodarstvu je prispeval SCT, ki zaradi svojih težav ni uspel izvesti projekta sarajevske obvoznice in pustil BH podizvajalce brez plačila. Velik madež v tukajšnji javnosti je pustil odnos Slovenije oz. njene zakonodaje do BH delavcev v Sloveniji.

Ne glede na navedeno je potrebno izpostaviti, da v BiH trenutno posluje skoraj 200 slovenskih podjetij, kar dokazuje, da je gospodarsko sodelovanje res na visoki ravni. Slovenski gospodarstveniki in slovenski državljani so še vedno zelo cenjeni, to pa izhaja še iz življenja v nekdanji skupni državi, poznavanja razmer in še posebej poznavanja jezika. Prav slednje daje slovenskemu gospodarstvu veliko prednost. Poznavanje lokalnega jezika (bošnjaški, hrvaški, srbski), pa čeprav “polomljenega”, odpre marsikatera vrata. Dobremu sodelovanju seveda prispevajo tudi stara poznanstva iz bivše skupne države.


Gregor Presker
Minister svetovalec
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini


Kontakt