Carinske dajatve
Čeprav gre brazilsko gospodarstvo skozi proces odpiranja globalni tržni konkurenci so zelo visoke takse, tarife in necarinske omejitve še vedno realnost.
V primeru, da vsebina ni imenovana oz. specificirana v računu, bodo davki kalkulirani na celo vrednost dobave.
Izjeme
a. Pošiljke do 50 USD (ameriških dolarjev) so proste taks, v primeru, da sta pošiljatelj in prejemnik fizični osebi (darila);
b. Zdravila, dostavljena fizični osebi, vendar mora biti dodan recept za ministrstvo za zdravje, ki odobrava oprostitve.
c. Knjige, časopisi in periodični tisk na papirju niso predmet obdavčenja (art. 150, VI, "d", of Federal Constitution);
Plačilo taks
Za pakete poslane po pošti, je treba za blago v vrednosti do 500,00 USD plačati takse ob prejemu na pošti, brez nadaljnega postopka na carini.
Če je vrednost večja kot 500 USD, mora prejemnik izpolniti poenostavljeno deklaracijo uvoza (DSI).
V primeru pošiljanja preko mednarodnih dostavnih podjetij, od vrat do vrat (courier), podjetje pošlje plačilo taks neposredno na Zvezno davčno upravo ali
Secretaria da Receita Federal (SRF). Ob dostavi prejemnik plača vrednost taks kot eno izmed postavk temu podjetju.
Carine znašajo okvirno od 0 do 30 odstotkov.
Uvozne dajatve
Vsi izdelki ki jih uvažamo v Brazilijo so obdavčeni z uvoznim davkom (razen če so opredeljene izjeme od takega plačila). Osnova za obdavčenje z uvoznim davkom je carinska vrednost.
Carinska vrednost je v splošnem ocenjena na osnovi prometne vrednosti, ki sovpada z vrednostjo CIF (cost, insurance and freight).
Uvozni davek je selektiven in je odvisen od tarifne klasifikacije izdelkov. Posebne obravnave je deležna široka paleta postavk, ki so uvoženi iz držav članic. Latinsko ameriške integracije, razvojne skupnosti in še posebej držav, članic Mercosula (Argentina, Uruguay in Paraguay).
Brazilija uporablja carinske tarife, ki so dogovorjene s članicami trgovinske zveze MERCOSUL. Tarife so objavljene v nomenklaturi TEC.
TEC Carinske stopnje Brazilija- junij 2009.
Brazilska vlada je 24. marca 2008 objavila začasen ukrep znižanja carinskih stopenj ad valorem za industrijske proizvode, ki jih Brazilija ne proizvaja.
Več informacij.
Izdelki, ki so predmet izvoza v Brazilijo, so razvrščeni pod Skupno nomenklaturo Mercosula (NCM). Pomembno je preveriti tudi podrazvrstitve, kjer je navedenih veliko različnih stopenj uvoznega davka. Pri tem ugotavljanju podrazvrstitev so v dragoceno pomoč podjetja, ki se s tem ukvarjajo specializirano, t.i. ‘despachantes’. Večina carin je ad valorem (določeno po vrednosti blaga), na osnovi vrednostne kode GATT (približno vrednost CIF) (Incoterms 2000).
Pri uvozu se poleg uvoznega davka palčajo tudi drugi davki in sicer IPI, PIS, COFINS in ICMS. Ti davki se obračunavajo po načelu davka na dodano vrednost – torej kot vhodni davki in se pri končni prodaji odštejejo od izhodnega davka. Praktičen primer kalkulacije davkov pri uvozu blaga.
Primer kalkulacije uvoznih dajatev v Braziliji.
Režim davčnega povračila je vzpodbuda za izvoznike s strani brazilske vlade. Do zahtevka po upoštevanju tega režima so upravičeni tisti gotovi izdelki, ki so bili izdelani v Braziliji in nato izvoženi, pa imajo nekatere sklope ali dele, ki so bili uvoženi v Brazilijo. To predstavlja priložnosti za slovenske izvoznike in industrijo.
Druge dajatve
V Braziliji so glavne direktive za obdavčenje predvidene v Zvezni ustavi, ki vzpostavlja glavne principe obdavčitve, omejitve obdavčenja, davčne pristojnosti skozi vladne ravni kot tudi določbe o obdavčitvi dohodka.
Tako je nacionalni davčni sistem institucionaliziran z ustavo, ki vzpostavlja, da federacija in zvezne države, zvezni okraj in občine lahko zbirajo davke. Administrativno–politična avtonomija, ki je osnovna značilnost federativnega sistema, podeljuje vsakemu nivoju vlade možnost vzpostavitve davkov, taks (pristojbine za delovanje policijskih sil, javnih služb) in druge obremenitve (pristojbine za javna dela). Mnogi od njih so lahko vzpostavljeni le v okviru zvezne vlade (socialni prispevki itd.). V skladu z brazilsko ustavo so davčne pristojnosti porazdeljene kot sledi:
Na enak način, ustava dovoljuje federaciji, da naloži obvezne dajatve, socialne in druge prispevke. V naslednji tabeli so prikazani glavni socialni prispevki na zvezni ravni:
Davki in obvezni prispevki, ki jih podjetje mora plačati ali obračunati v poslovnem letu, deleži administrativne obremenitve v plačevanju davkov.
Uvoz vzorcev in začasni uvoz
Brazilija za primer uvoza vzorcev in začasnega uvoza uporablja podobno ureditev kot Slovenija. Uporablja predpise, ki so v skladu z določili mednarodne konvencije ATA. Cilj Konvencije ATA je olajšanje začasnega uvoza in izvoza blaga z odpravo carinskih deklaracij posameznih držav in zagotovitev ustreznega sistema jamstev za plačilo carinskega dolga, če blago iz kakršnega koli razloga ne bi bilo ponovno izvoženo v določenem roku. Poleg navedenega konvencija omogoča tudi poenostavitev pri tranzitu blaga preko ene ali več držav.