Gospodarske panoge

Predstavljamo dve gospodarski panogi na danskem trgu:

• programsko opremo in
• trgovino z lesom na debelo in drobno.

Programska oprema

Svetovna gospodarska kriza je močno in negativno vplivala na trg programske opreme in večji padec so zabeležili v letu 2009. Po napovedih naj bi se rast trga v prihodnjih letih povečevala v večini držav, zato je trg privlačen za morebitne nove udeležence vseh velikosti.

Na trgu programske opreme je veliko kupcev: individualni potrošniki, podjetja vseh velikosti in vladne institucije. Poslovni kupci prihajajo iz različnih industrij, vključno z bančništvom, trgovino na drobno, logistiko, telekomunikacijami in zdravstvenim varstvom. Kupci so lahko od proizvajalcev odvisni, saj je programska oprema pogosto prilagojena njihovim specifičnim potrebam, uporabniki pa usposobljeni za njeno uporabo. Stroški prehoda so za kupce lahko visoki, včasih pa so povezani tudi z zamenjavo povezanih aplikacij. Stroški prehoda so nižji v B2C segmentu programske opreme, še posebej pri nakupu računalniških iger. Na splošno je kupna moč na trgu ocenjena kot zmerna.

Razvoj programske opreme je delovno intenzivna panoga in je odvisna od visoko usposobljenih programerjev. Usposobljenost delavcev in računalniška strojna oprema so glavna izhodišča za vstop na trg. Čeprav za vstop na trg podjetja ne potrebujejo visokega kapitala, to še ne pomeni, da je vstop na trg lažji. Novi konkurenti morajo previdno izbrati tržni segment, saj nekatera področja obvladujejo zelo močna globalna podjetja (npr. Microsoft obvladuje operacijske sisteme segmenta osebnih računalnikov). Dostop distribucijskih kanalov je bil v zadnjem času poenostavljen zaradi razvoja širokopasovnega internetnega dostopa. To omogoča nakup, dostavo in nadgradnjo programske opremo preko interneta, brez uporabe fizičnih nosilcev podatkov in klasične distribucije. Področje programske opreme zahteva tudi veliko investicij v raziskave in razvoj. Visoka rast trga v letih 2010 in 2011 ponuja priložnosti za nove konkurente. Možnost vstopa novih konkurentov na trg je ocenjena kot zmerna. 

Največji konkurenti na trgu so:

• CA inc.
• Computer Sciences Corporation
• Microsoft Corporation

 

Danski trg programske opreme je v letu 2010 zrasel za 4 % in dosegel vrednost 1,5 mlrd EUR.

Vrednost trga po letih (v mio EUR)

Leto	EUR	CAGR
2006	1.330	10,4 %
2007	1.308	7,0 %
2008	1.308	7,3 %
2009	1.405	1,5 %
2010	1.527	4,1 %

Analitiki napovedujejo, da bo vrednost danskega trga programske opreme v letu 2014 dosegla 2,1 mlrd EUR, kar je 28,6 % več kot leta 2009. Napovedana skupna letna stopnja rasti CAGR) za obdobje 2009 – 2014 je 5,2 %.

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)

Leto	EUR	CAGR
2011	1.685	5,4 %
2012	1.877	5,3 %
2013	2.015	5,5 %
2014	2.164	5,6 %

Tržna segmentacija po segmentih za leto 2010 (v odstotkih)

Splošna produktivnost poslovanja (ERP)	22,1 %
Panožne in vertikalne rešitve	22,0 %
Upravljanje omrežij in podatkovnih baz	21,4 %
Operacijski sistemi	19,8 %
Ostala sistemska programska oprema	10,3 %
Ostale aplikacije	4,5 %

Danska predstavlja 2,6 % evropskega trga programske opreme. Največji tržni delež v regiji ima Nemčija, 26,4 %.

Tržna segmentacija v regiji za leto 2010 (v odstotkih)

Nemčija	26,4 %
Velika Britanija	18,7 %
Danska	2,6 %
Švedska	2,2 %
Norveška	1,8 %
Ostala Evropa	48,4 %

• Največja podjetja na področju programske opreme na Danskem

Vir: Factiva, oktober 2011.

Trgovina z lesom na debelo in drobno

Danska trgovina z lesom na debelo in drobno je zelo fragmentirana z veliko uveljavljenimi podjetji, ki delujejo na različnih segment v panogi. Še vedno pa so odvisna od dobaviteljev nekaterih osnovnih surovin. Vstop na trg zahteva nekaj investicijskih naložb, na primer v skladišča.

Kupci gozdnih in lesnih proizvodov so zelo različni. Samo 4,2 % danske porabe lesa je namenjene za gorivo, medtem ko se preostalih 95,8 % gozdarskih proizvodov uporablja za gradnjo in predelavo. Večina lesa na Danskem se uporablja za gradbeni material in gradbena podjetja so na tem trgu tudi glavni kupci. Kupna moč na trgu je ocenjena kot močna.

Glavni dobavitelji na trgu so gozdarska podjetja. Teh je zelo veliko, a so večinoma manjšega obsega. Diferenciacija med njimi je majhna. Vse to slabi njihovo pogajalsko moč pri kupcih. Vstop novih konkurentov na trg zahteva manjše investicijske stroške, predvsem za gradnjo ali najem skladiščnih prostorov. Cene skladiščenja so relativno visoke, ker gre za razsuto obliko proizvodov. Novi konkurenti se morajo spopasti z že uveljavljenimi veliki podjetji. Upoštevati morajo tudi številne okoljske predpise. Danska vlada namerava do sredine leta 2011 sprejeti novo politiko gospodarjenja z gozdovi. Ocena možnosti vstopa novih konkurentov na trg je označena kot zmerna. Največja konkurenta na trgu sta:

• HedeDanmark a/s in
• Skovdyrkerforeningen Vejle Amt.

Danska trgovina z lesom na debelo in drobno se je v letu 2010 zmanjšala za 30,8 % in dosegla vrednost 2,5 mlrd EUR. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2006–2010 je znašala 4,5 %.

Vrednost trga po letih (v mio EUR)

Leto	EUR	CAGR
2006	2.222
2007	1.970	-3,97 %
2008	2.176	17,39 %
2009	3.525	52,89 %
2010	2.556	-30,84 %

Danska trgovina z lesom na debelo in drobno se je glede na količino v letu 2010 povečala za 0,5 % in dosegla velikost 10,3 mio m3. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) je v obdobju 2006–2010 znašala 8,6 %.

Prodaja po letih (v mio m³)

Leto	Količina	CAGR
2006	7
2007	8	16,64 %
2008	9	8,60 %
2009	10	9,38 %
2010	10	0,54 %

Analitiki napovedujejo, da bo danska trgovina z lesom na debelo in drobno v letu 2015 dosegla vrednost 2,9 mlrd EUR, kar je 1,9 % več kot leta 2010. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) za obdobje 2010–2015 je 0,4 %. V letu 2015 naj bi na Danskem prodali 13,7 mio m3 lesa, kar je 33,9 % več kot leta 2010. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) za obdobje 2010-2015 je 6 %.

Napoved prodaje po letih (v mio m³)

Leto	Količina	CAGR
2010	10	0,54 %
2011	10	2,56 %
2012	10	2,90 %
2013	11	8,14 %
2014	12	8,33 %
2015	13	8,27 %

Tržna segmentacija po skupinah proizvodov za leto 2010 (v odstotkih)

Leseni paneli	53,34 %
Žagan les	36,39 %
Industrijski obdelan les	6,07 %
Les za gorivo	4,20 %

Danska predstavlja 1,4 % celotne evropske trgovine z lesom na debelo in drobno. Na prvem mestu je Nemčija z 12,6 %.

Tržna segmentacija v regiji za leto 2010 (v odstotkih)

Nemčija	12,61 %
Švedska	8,15 %
Velika Britanija	6,14 %
Norveška	1,81 %
Danska	1,43 %
Ostala Evropa	69,86 %

• Največja podjetja na področju lesne industrije na Danskem
  

Vir: Factiva, oktober 2011.