Komunikacije

Internet in elektronska pošta

Število internetnih uporabnikov je v nenehni rasti, po zadnjih podatkih za leto 2010 jih je nad 4.750.000, kar je nad 86% celotnega danskega prebivalstva.

Odlična širokopasovna struktura je prispevala k izjemni razvitosti Danske kot visokotehnološke države. Vse platforme so na voljo, čeprav je ADSL bolje prisoten kot kabelska povezava. Licence za Fixed Wireless Access so se začele izdajati leta 2000, število vstopnih točk WLAN pa je začelo naraščati leta 2002. Konkurenca je izjemno močna, kar je dovedlo do tega, da so cene za širokopasovno povezavo močno padle.

Vir: www.internetworldstats.com/eu/dk.htm

Mediji

Danska je po geografski velikost ena najmanjših nordijskih držav. Država je visoko industrializirana družba, ki temelji na znanju in tehnologiji ter izobrazbi in inovacijah.

Tiskani mediji
Značilnost dnevnih časopisov je, da na Danskem ni tekmovanja na trgu lokalnih časopisov, vendar pa sta konkurenčnost in tekmovalnost v zadnjih letih zelo porasla na nacionalni ravni. 31 danskih časopisov se lahko klasificira v sledeče kategorije: veliki nacionalni časopisi (3), majhni nacionalni časopisi (4), lokalni in regionalni časopisi (22), ter tabloidi (2). 30 jih izhaja v delavnikih, 8 pa tudi med vikendi, ter eden samo med vikendi. Opaziti je splošno znižanje cirkulacije časopisov v vsek treh kategorijah. Število bralcev je do uvedbe brezplačnih časopisov redno upadalo. Z 235 lokalnimi brezplačnimi časopisi, se je število bralcev povečalo in doseglo 5 milijonov izvodov na teden. Leta 2001 je začela izhajati danska verzija časopisa »Metroexpress«, kateremu je sledila podobna iniciativa danskega glavnega časopisa. Revije še vedno beležijo konstanten upad.

Pomembnejši časopisi:

• Berlingske Tidende,
• Dagbladet Information,
• Ekstra Bladet,
• Politiken.

Radijski in televizijski mediji
Trenutni javni radijski sistem na Danskem sestavlja en neodvisni radio (Danish Broadcasting Company – DR). DR vodi tri nacionalne FM postaje: P1, ki je »resna« postaja, in dosega 10% dnevno poslušanost (podatki za leto 2005), P2, kulturna postaja s klasično glasbo in dosega 5% dnevno poslušanost, ter P3, glasbena in zabavna postaja za mlajše, ki dosega 24% dnevno poslušanost. DR vodi tudi 9 regionalnih radijski postaj, ki si delijo četrto postajo, P4, in v povprečju dosegajo 37% dnevno poslušanost.

DR je glavna postaja v danski radijski sceni z 68% tržnim deležem. Komercialni radijski trg sestavlja približno 100 lokalnih in regionalnih radijskih postaj, ki so organizirane v mreže oziroma so del regionalnih medijskih podjetij (časopisi, brezplačni tedniki, radio in televizija).

Nacionalni komercialni radio je začel delovati leta 2003, vendar ima še vedno šibko tržno pozicijo. Komercialni radio ima 29% tržni delež, vključno z lokalnimi in nacionalnimi komercialnimi radijskimi postajami ter 33% dnevno poslušanost. Ne-komercialne lokalne radijske postaje ter tuje radijske postaje imajo skupaj 3% tržni delež. Letni dobiček radijskega oglaševanja ni presegel 2% skupnega poslovanja vseh komercialnih medijev.

DR ter druga državna televizijska postaja TV2 imata privilegiran položaj v danski televizijski sferi. Delež gledalcev obeh postaj je približno 69%. S preklopom na digitalni sistem, ki naj bi začel delovati v letu 2009, bosta obe postaji izgubili teritorialni privilegij katerega uživata sedaj, in pričakovati je, da se bo televizijska medijska struktura drastično spremenila.

Drugi televizijski programi morajo biti distribuirani preko kabla ali satelita, ter imajo tako omejem doseg (50-70%). Poleg dveh državnih televizijskih postaj obstajata še dve privatni komercialni postaji, Viasat (Mtg) ter SBS.

Kljub veliki tekmovalnosti privatnih televizijskih postaj, TV2 vodi glede na delež gledalcev z 62% tržnim deležem oglasov. Niti TV3 niti SBS nimata nacionalne pokritosti, vendar kljub temu predstavljata močno konkurenco TV2, saj privlačita konkretni del televizijskih oglasov.

Tiskovne agencije
Danska ima samo eno tiskovno agencijo – Ritzaus Bureau

Digitalni mediji
Digitalizacija distribucije televizijskih medijev je v začetni fazi, medtem ko se DAB smatra kot uspeh. Prehod iz analognega na digitalni sistem je predviden za leto 2009.

Internetni mediji
Danska uživa eno največjih penetracij interneta na svetu. Vsi časopisi imajo redno posodobljene internetne verzije. Največji časopisi so začeli ponujati E-časopise in/ali specialne sekcije za naročnike tiskanih medijev. Najpopularnejše internetne strani pripadajo velikim medijskim podjetjem. TV2 ter DR konstantno dosegata mesto v Top 5 internetnih straneh v državi, s povprečjem 2,9 ter 2,4 milijoni obiskovalci na mesec).

Medijske organizacije
Največje medijske organizacije na področju tiskanih medije, televizije in radija so: Dansko združenje časopisnih založnikov, Danski medijski forum, združenje sedmih danskih medijskih organizacij ter dve danski televizijski mreži, DR ter TV2.

Narodni medijski zakoni
Narodna medijska telesa so razdeljena na tri dele, med katerimi ima Radijski in televizijski svet najbolj izdelane funkcije. Medijski zakoni za tiskane medije so omejeni na splošne zadeve v zvezi z svobodo izražanja ter drugimi ustavnimi pravicami.

Medijski zakoni za televizijske in elektronske medije so bolj natančno določeni ter podrobno opisani v Medijskih zakonih. Narodna medijska telesa so razdeljena na tri dele: Ministrstvo za kulturo je zadolženo za elektronske medije, vendar pa regulativna dejanja spadajo pod neodvisno telo: Svet radija in televizije (RTB), ki je glavno telo odgovorno za implementacijo danskega televizijskega prava.

Licence za predvajanje so v pristojnosti IT in Telekomunikacijske agencije Ministrstva za znanost tehnologijo in inovacije. Državna podpora tiskanim medijem je predvsem v smeri davčnih olajšav ter znižanih cen pošten distribucije v prednosti približno EUR 160 milijonov na leto. Ne-komercialne radijske in televizijske postaje dobivajo podporo od leta 1997.

Medijska koncentracija na Danskem ni zakonsko omejena, vendar pa Danska tekmovalna oblast nadzira tako privatne kot tudi javne medije ter tako preprečuje monopolne situacije.

Vir: www.ejc.net

Danska je visoko informatizirana družba z:

• več kot 1,5 milijona naročnikov interneta,
• 50 ponudniki dostopa do interneta,
• 91 % danskih podjetij z več kot 10 zaposlenimi ima dostop do interneta,
• 74 % gospodinjstev in manjših zasebnih podjetij ima dostop do širokopasovnega interneta,
• 47 % danskih uporabnikov interneta tudi kupuje blago in storitve prek interneta,
• dve od treh gospodinjstev na Danskem imata osebni računalnik doma, kar pomeni, da ima več kot 1,4 milijona gospodinjstev dostop do vsaj enega osebnega računalnika.

Elektronska pošta se uporablja vsesplošno. V primeru, da s sabo prinesete prenosni računalnik, se lahko iz večine hotelskih sob tudi povežete z internetom. Vendar ima le nekaj hotelov lastno elektronsko opremo za dostop do interneta, ki jo posojajo svojim gostom.

Telefon, fax

Klicna številka za Dansko iz Slovenije je 0045. Vsi telefonski naročniki imajo 8 številk, ker ne uporabljajo področnih kod. Znotraj države zato vedno zavrtite 8 številk izbranega telefonskega naročnika.
Telefonske številke nujnih služb:
Pomoč pri telefoniranju: 141
Nujna pomoč: 112

Pošta

Poštne usluge so učinkovite. Dostava pošiljke z navadno pošto traja 2-3 dni. Na poštah lahko prejemate pošiljke, poslane poštno ležeče.

Delovni čas poštnih uradov:

• Ponedeljek-petek: 9.00-17.30,
• Sobota: 9.00-12-00 (samo nekateri poštni uradi).

Kurirski servis

Na Danskem deluje večina mednarodnih podjetij, ki skrbijo za hiter prevoz pošiljk DHL, TNT in UPS.