Tržne poti, distribucija
Prodajni agenti, distributerji, grosisti ali direktna prodaja detajlistom so običajne tržne poti na Finskem. Večina večjih uvoznikov, grosistov in trgovskih hiš so člani finskega Združenja za trgovino
(Finnish Commerce and Trade Federation), ki predstavlja centralno organizacijo 36 trgovinskih združenj, večina prodajnikov pa je članov finske Zveze mednarodnih trgovinskih agentov
(Finnish Foreign Trade Agent`s Federation), ki obsega 18 oddelkov proizvodov. Zaradi majhnosti finskega tržišča in dolgih razdalj je pri prodaji na finskem tržišču priporočljivo imenovati lokalnega agenta/distributerja, čigar prodajno omrežje pokriva celotno Finsko. Potrošni izdelki in drugo blago, ki zahteva vzdrževanje zalog, se običajno distribuira preko grosistov ali trgovskih hiš.
Tržno komuniciranje, promocija
Za uvedbo novega izdelka na finsko tržišče so običajno potrebne obsežne promocijske aktivnosti. Temeljni predpis, ki na Finskem ureja področje tržnega komuniciranja in promocije je Zakon o zaščiti potrošnikov
(Consumer Protection Act). Podrobneje je področje avdiovizuelnega tržnega komuniciranja in promocije urejeno z Zakonom o radiu in televiziji
(Act on Television and Radio Operations). Ta zakon podrobneje ureja obseg in pravico predvajanja oglaševanja, sponzoriranja in teleprodaje na Finskem. Za t.i. nove tehnike oglaševanja, kot so npr. split screen tehnika, virtualno in interaktivno oglaševanje, tovrstna pravila še niso določena.
V zvezi z oglaševanjem preko interneta še ni posebne zakonodaje. Obstaja pa pismo o nameri nordijskega varuha potrošniških pravic
(Position Statement of the Nordic Consumer Ombudsmen on e-commerce and marketing on the Internet), ki vsebuje priporočila o primernem oglaševanju preko interneta.
Osnovno zakonsko podlago za oglaševanje preko mobilnih telefonov predstavlja že omenjeni Zakon o zaščiti potrošnikov, podrobneje pa to področje urejata Zakon o zaščiti zasebnosti in varnosti podatkov v telekomunikacijah (Act on the Protection of Privacy and Data Security in Telecommunications).
Podrobnejše informacije o finskih medijih ter zakonodaji, ki ureja njihovo delovanje, je mogoče najti na spletnem portalu finskega Ministrstva za transport in komunikacije
(Ministry of Transport and Communication) ter na spletnem portalu finskega Urada za telekomunikacije
(Finnish Communications Regulatory Authority). Naslove finskih medijev in tiska je mogoče dobiti tudi na spletnem portalu
Contact Finland, kjer so razvidni tudi naslovi finskih
marketinških agencij.
Elektronsko poslovanje
Finska ima zelo visoko razvito elektronsko poslovanje
(eFinland). Uvajanje novih informacijsko-komunikacijskih aplikacij v srednja in mala podjetja ter privajanje zaposlenih na učinkovito izrabo tovrstnih aplikacij spodbuja z regionalnimi projekti e-poslovanja. Eden izmed temeljnih namenov tovrstnih projektov je pospešiti sprejem e-fakturiranja v »business to business« (B2B) in »business to custumer« (B2C) poslovanju. Cilj je povečanje stopnje elektronskega fakturiranja za 50% v dveh letih. Na spletnem portalu
eBusiness je mogoče najti informacije o elektronskem poslovanju na Finskem, izvajalce tovrstnih storitev v različnih regijah, mogoče je dobiti idejo za načrt elektronskega poslovanja podjetij in mogoče se je seznaniti s poročili in rezultati raziskav o elektronskem poslovanju. Več informacij o finskih e-aktivnostih na področju javnega sektorja
(eGovernment), izobraževanja
(eEducation) in raziskovalno-razvojnih aktivnostih
(eR&D) je mogoče dobiti na že omenjenem spletnem portalu eFinland. Informacije o elektronskem poslovanju na Finskem je mogoče dobiti tudi pri finskem Centru za e-poslovanje
(e-commerce service center Finland), pri finskem Združenju za elektronsko poslovanje
(The Electronic Commerce Finland Association), pri finski Zvezi za komunikacije in teleinformatiko
(Finnish Federation for Communications and Teleinformatics), pri finskem Razvojnem centru za informacijsko družbo
(Finnish Information Society Development Centre), pri finskem Združenju za internetno družbo
(Internet Society Finland), pri finskem Uradu za komunikacije
(Finnish Informatioon Society Development Centre) in pri finskem centru za promocijo e-poslovanja
TIEKE.
Po podatkih Evropskega statističnega urada je 67 odstotkov storitev finske javne uprave na voljo preko interneta (e-uprave). Uslug e-uprave se poslužuje 53 odstotkov Fincev, kar je znatno nad evropskim povprečjem (28 odstotkov). 33 odstotkov Fincev redno kupuje izdelke preko interneta, kar je znatno več od evropskega povprečja, ki je 24 odstotkov).
Plačevanje
Finska se uvršča med najmanj rizične države v izvoznih, kreditnih in investicijskih poslih
(Country Risk Classification). V primerih neplačil finskih poslovnih partnerjev se je mogoče obrniti na finsko podjetje za kreditni menedžment in izterjevanje dolgov Contant, ki je del skupine podjetij
Lindorff Group, in je v nordijski regiji vodilno v svoji stroki. Slovenska podjetja pa se lahko v primeru neplačil finskih partnerjev obrnejo tudi na slovensko podjetje za izterjavo dolgov
PRO KOLEKT d.o.o.
Na Finskem večina plačil med podjetji poteka elektronsko.
Nordea se s svojo ponudbo internetnih bančnih storitev uvršča med vodilne svetovne banke na tem področju,
OKO Bank Group pa je leta 1996 prva na svetu ponudila internetno bančništvo. Naslove organizacij, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami je mogoče najti na spletnem portalu
Contact Finland.
Transport
Finska ima visoko razvito transportno infrastrukturo. Finski transportni sistem temelji na učinkovitem železniškem in cestnem omrežju, ki ga podpira široko omrežje špediterjev in prevoznikov. Eden izmed pomembnejših projektov na področju finskega transportnega sistema je projekt podaljšanja avtoceste iz južnega dela Finske vse do ruske meje (mejni prehod Vaalimaa). Cesta E18, ki vodi iz Kristiansand na Norveškem preko Švedske in Finske do ruskega St. Petersburga, je del transevropskega cestnega omrežnega sistema, ki povezuje glavna mesta nordijskih držav. Več informacij o finskem cestnem prometu je mogoče dobiti na spletnem portalu finske Uprave za ceste
(Finnish Road Administration), informacije o finskem železniškem prometu pa na spletnem portalu finske Uprave za železniški promet
.
Finska ima več kot 50 trgovskih pristanišč, med katerimi jih je več kot 10 lociranih na notranjih vodnih poteh, ki jih z Baltiškim morjem povezuje Saimaa prekop. Pristanišča so varna in avtomatizirana. Več informacij o finskem ladijskem transportu je na razpolago na spletnem portalu finske Uprave za pomorstvo (Finnish Marintime Administration).
Informacije o regulativi prevoza nevarnih izdelkov je mogoče pridobiti na spletnem portalu finskega Ministrstva za trgovino in industrijo
(Ministry of Trade and Industry), informacije o stanju na cestah pa na spletnem portalu finskega Centra za upravljanje prometa
(Traffic Management Centre). Naslove organizacij, ki se ukvarjajo z
logističnimi storitvami je mogoče dobiti na spletnem portalu
Contact Finland.