Finska
Osnovni podatki
Finska je srednje velika evropska država s 5,3 milijona prebivalci, ki meri 337.748 kvadratnih kilometrov, od česar reke in jezera predstavljajo dobrih 11 %, gozdovi pa 68 % površin. Obdelovalnih površin je le nekaj več kot 10 %, stopnja urbaniziranosti pa je za evropske razmere relativno majhna (63 %). Skoraj polovica prebivalstva živi na jugu države oziroma na dobrih 10 % celotne površine.
Preko 93 % prebivalstva je Fincev, ostali pa so pretežno Švedi (5,6 %), Rusi (0,5 %), ter Estonci (0,3 %). Njeno zgodovino je zaznamovala šest in pol stoletna vladavina Švedske in več kot stoletna vladavina carske Rusije, pod katero je uživala visoko stopnjo avtonomije. Članica EU je postala 1. januarja 1995 (hkrati s Švedsko in Avstrijo), članstvu v NATO pa se zaradi zgodovinskih razlogov in nasprotovanja večine prebivalstva odreka. 82,5 % prebivalcev pripada Finski luteranski cerkvi. Uradna jezika sta finski in švedski.
Finska je članica
EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v
OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in
WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011; Dialog NewsRoom, september 2011.
Politični sistem
Finska je parlamentarna republika, ki je neodvisnost od Rusije proglasila decembra 1917. Razdeljena je na šest administrativnih provinc.
Izvršilno oblast predstavljata predsednica države, ter predsednik vlade. Predsednica države je od marca 2000 Tarja Halonen (januarja 2006 izvoljena za drugi mandat). Predsednik je izvoljen na splošnih volitvah za šest-letni mandat.
Zakonodajno oblast predstavlja enodomni parlament (Eduskunta), ki ima 200 predstavnikov, voljenih na splošnih volitvah za štiriletni mandat. Sedeži v parlamentu so razdeljeni po proporcionalnem sistemu. Izvršni organ je Državni svet (vlada), katerega imenuje predsednik države. 17. aprila 2011 je na parlamentarnih volitvah zmagal Jyrki Katainen iz konservativne Stranke nacionalne koalicije, ki si je z 20,4 % prejetih glasov v 200-članskem parlamentu zagotovila 44 sedežev. Predsednik stranke in dosedanji finančni minister Jyrki Katainen bo tako vodil novo vlado prihodnja štiri leta.
Naslednje parlamentarne volitve so pomladi 2015, predsedniške pa januarja 2012.
Vir: EIU, september2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Finski hiter gospodarski razvoj po vključitvi v EU je temeljil na razvoju informacijske in komunikacijske tehnologije ter zabavne elektronike. Zaradi takšnega razvoja in velikih naložb v šolstvo (za raziskave in razvoj namenja v primerjavi s številom prebivalstva drugi največji delež na svetu), je na prvem ali drugem mestu v svetu po dostopnosti in kvaliteti informacijske tehnologije, uporabe računalnikov in interneta, mobilnih telefonov in elektronskega bančništva.
Kmetijski sektor predstavlja manj kot 3 % finskega BDP, zaposluje pa manj kot 5 % prebivalstva. Zaradi neugodnih klimatskih pogojev je razvoj kmetijstva omejen na vzdrževanje nivoja samo preskrbe osnovnih živil. Prevladujejo žitarice, pa tudi živinoreja in pridelava mleka.
Zelo dobro ima Finska razvito gozdarstvo in lesno industrijo . Finska izvaža različne lesne proizvode, papir, lepenko, kartonsko embalažo in podobno. Ostali pomembnejši industrijski sektorji so še kovinska in strojna industrija ter proizvodnja elektronskih naprav. Storitveni sektor zaposluje skoraj 70% prebivalstva in predstavlja 65% BDP.
Finska velja za socialno prijazno državo s stabilnim makroekonomskim okvirjem. Stopnja inflacije je ena najnižjih na svetu, država pa vzdržuje vsakoleten presežek v javnih financah in na tekočem računu plačilne bilance. Takšen razvoj je pripomogel, da se Finska po višini nominalnega BDP na prebivalca uvršča med deset najbogatejših držav na svetu.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.