Tržne poti, distribucija
Za vstop na francoski trg obstaja več načinov. Lahko odprete majhno predstavniško pisarno (bureau de liaison), ali kupite že obstoječe podjetje. Poslovni prostori so lahko dostopni, čeprav so v nekaterih prestižnejših delih mesta zelo dragi. Obstajajo tudi poslovni centri, kjer je možno poslovni prostor najeti.
Distribucijski in prodajni kanali za prehrambeno in neprehrambeno blago so mreže trgovin na drobno ( hipermarketi, diskonti, supermarketi, trgovski centri , veleblagovnice – 75% distribucije prehrambenih izdelkov v državi
Glavne oblike trgovine na drobno
Hipermarketi (Hypermarchés)
minimalna prodajna površina 2500m2, ponudba 25,000-40,000 izdelkov (3000-5000 prehrambenih izdelkov in 20,000-35,000 neprehrambenih). Glavnih pet hipermarketov: Carrefour-Promodes, Leclerc, Auchan, Geant and Cora.
Supermarketi (Supermarchés)
prodajna površina med 400 in 2,500m2, ponudba 3,000-5,000 izdelkov (500-1500 neprehrambenih)
Glavni štirje supermarketi: Intermarché, Champion, Super U, and Casino.
Veleblagovnice (Grands magasins – Monoprix/Prisunic)
v zadnjih petih letih 20% upad števila le-t eh ,
nekateri imajo izredno ponudbo prehrambenih izdelkov ( Galleries Lafayette, Au Printemps, and Le Bon Marché/La Grand Epicerie de Paris)
Samopostrežne trgovine (Magasins populaires)
predvsem v centru srednjih in manjših mest
Diskonti (Magasins Discount)
v primerjavi s hipermarketi in supermarketi pon ujajo manjše število izdelkov za nižjo ceno.
Glavnih pet: Lidl, Ed, Aldi, Leader Price and Le Mutant.
Velike specializirane trgovine (Grandes surfaces specialisees)področja: igrače, zdravje in lepota, vrtnarjenje, knjige, glasba, največji delež imajo specializirane trgovine “sam svoj mojster”, tekstil in pohištvo.
Mali trgovci (Magasins de detail traditionnels)
Zaradi hitrega razvoja večjih trgovskih centrov mali trgovci preživijo z uvajanjem fleksibilnejšega delovnega časa, posebnimi storitvami (dostava na dom), s širjenjem ponudbe izdelkov.
Bencinske črpalke (Boutiques de stations d’essence)
Centri za nabavo (Centrales d'achats) seznam francoskih agencij-centrov za nabavo:
L.S.A - Libre Service Actualites
Url:
www.lsa.fr
Prehrambene storitve ( hoteli, restavracije)
Franšizing ( francoski franšizing po prodaji zaseda prvo mesto v Evropi)
Kot drugod je tudi za Francijo značilno upadanje zasebnega sektorja srednjih in malih trgovin, ki so tradicionalno predstavljale stranke za večino francoskih distributerjev. Izpodrivajo jih vse številčnejši hipermarketi in drugi masovni distributerji, ki ponujajo več deset tisoč izdelkov na enem mestu.
Drug značilen trend pa je rast prodaje na daljavo ter prodaje v izrazito specializiranih trgovinah.
Tržno komuniciranje, promocija
Francoski trg je specifičen, predvsem glede zagotavljanja standardov, ki so ponavadi strožji kot to določajo predpisi EU. Pred dejanskim vstopom na trg je treba zagotoviti obsežno promocijsko dejavnost s katero se zagotovi prepoznavnosti blagovne znamke in izdelčnega spleta. S tem se pozicionira ne le posamezen izdelek, temveč tudi blagovna znamka, ki vpliva na podobo podjetja. Francoski trg je izredno zasičen in vstop v posamezno distribucijsko verigo pomeni skoraj vedno, da bo nekdo iz nje izpadel. Zasičenost še posebej velja za živilsko industrijo. Podjetje, ki namerava vstopiti na francoski trg mora tako nameniti veliko naporov v oglaševanje (prepoznavnost blagovne znamke) ter se povezati s panožnimi združenji.
Za uspešno tržno komuniciranje je koristno najeti lokalno oglaševalsko agencijo.
Francoski trg oglaševanja je koncentriran, le nekaj vodilnih agencij obvladuje pomemben tržni delež:
Ti igralci neprestano prilagajajo svoje pristope in metode, da bi dosegle razdrobljeno ciljno občinstvo. Le-tega je zaradi tehnološke naprednosti in razvijajočih se potrošniških navad izredno težko doseči.
Osnovno pravilo pri oglaševanju v Franciji je, da morajo biti vsa sporočila in publikacije v francoskem jeziku. Angleščino sicer govorijo v poslovnih krogih, vendar pričakujejo, da bo tisti, ki želi resno delovati na francoskem trgu poskrbel za ustrezno gradivo v njihovem jeziku.
Izredno rast beleži direktno trženje (s pomočjo oglasne pošte, katalogov, telefonske prodaje, letakov, TV) in E-trgovina.
Časopisi in revije so pomemben medij v oglaševanju, navedeni so nekateri pomembnejši:
Tržni deleži oglaševanja, 2007:
- TV & kinodvorane 44.0%
- Revije/časopisi 36.8%
- Radio 8.0%
- Internet/on-line 6.2%
- Ostalo 5.1%
Vir: Datamonitor Market Research Profiles
V prvem polletju 2009 so se v Franciji prihodki v oglaševanju zmanjšali za 3,2 % v primerjavi z istim obdobjem lani. Največji upad prihodkov so imele TV postaje (12,2 %) in tiskani mediji (12,8%). V tem obdobju pa je poraslo oglaševanje preko spleta in sicer je bilo v primerjavi s prvim polletjem 2008 večje za 8,1 %.
Vir: Les Echos, Avgust 2009
Elektronsko poslovanje
Elektronsko poslovanje je v Franciji že dolgo poznano, razmahnilo se je z uporabo MINITELA, poštnega računalniškega terminala, ki je po telefonski liniji vezan s poštnim računalnikom in omogoča različne transakcije z domačega računalnika - od računalniškega bančništva do nakupov, rezervacij ipd.
Razvoj interneta je trend elektronskega poslovanja le še pospešil, zelo dobro imajo razvito tudi e-upravo.
Širokopasovne internetne povezave postajajo standard za gospodinjstva. Po podatkih regulatorja (Autorite de regulation des communications electroniques et postales) je imelo konec decembra 2007 hitro internetno povezavo že 17,2 mio gospodinjstev, kar prestavlja 14% povečanje glede na leto poprej.
Kot del zaveze za vzpostavitev digitalne ekonomije je Francija v l. 2008 uzakonila obvezno vgradnjo optičnih priključkov v vse stanovanjske novogradnje večje od 25 enot z veljavnostjo od 1.1.2010 dalje. Po l. 2011 bo to veljalo za celotno stanovanjsko gradnjo (Zakon 2008/776 z dne 4.8.2008).
Internetna penetracija v bila v Franciji konec leta 2008 preko 58,1%, s približno 36,15 milijonov internetnih uporabnikov.
Francoski trg elektronskega poslovanja je v letu 2008 zrasel za 29%. Kar 22 milijonov ljudi je v tem letu kupovalo preko spleta, oziroma štirje od deset prebivalcev, kar je za 2,5 milijona več kot v letu poprej. Kupovanje preko komercialnih spletnih strani je naraslo za 13%, v B2B sektorju pa za 19%. Cene spletnih prodajaln postajajo vedno bolj atraktivne in vedno več Francozov se odloča za tak način kupovanja.
Vir:
Economist Intelligence Unit
Mergent Industry reports, 2009
Plačevanje
Uradna valuta je evro (EUR). Tuje valute lahko zamenjate v menjalnicah, ki so na letališčih, v mestnih centrih in povsod po državi. Krajev, kjer bi lahko plačevali s tujo valuto, je zelo malo. V trgovinah, restavracijah, hotelih in barih lahko plačate ali z gotovino ali s kreditnimi karticami. Kreditnih kartic American Express pogosto ne sprejemajo.
Po informacijah
Nove ljubljanske banke DD, Ljubljana se slovenski izvozniki pri izvozu v razvite države zaradi majhnega rizika neplačila, vedno redkeje poslužujejo instrumentov za zavarovanje plačil (dokumentarnega inkasa, akreditivov, menic) in se pogosteje odločajo za dobavo blaga na odprt račun (clean payment). Tako naj bi 70% plačil predstavljala prosta nakazila (avansi, dobava na odprt račun). Zaradi specifičnih lastnosti poslov je garancijsko poslovanje z razvitimi državami v porastu.
Vir:
FITA
Transport
V Franciji prevladuje cestni prevoz blaga (domači in mednarodni). Cestni prevoz je predvsem praktičen. Načrti za preusmeritev tovornjakov na železnico in revidiranje uporabe vodnih poti bi sicer lahko pospešilo razvoj drugačnih oblik prevoza, vendar so ti potenciali omejeni.
Pri mednarodnem prevozu blaga prevladuje pomorski promet, ki je ekonomičen saj je Francija lahko dosegljiva zaradi dobrih medsebojnih povezav številnih pristanišč. 5 od 15 največjih evropskih pristanišč je v Franciji. Ladijski prevoz blaga predstavlja 85% (po obsegu) oz. 66% (po vrednosti) zunanje trgovine.
Pristanišča:
Pomorske, zračne, cestne in železniške transportne organizacije so na voljo na:
Za izvoz blaga iz Slovenije v Francijo je najenostavneje uporabiti domače prevoznike, ki imajo na francoskem trgu izkušnje, razvito infrastrukturo (skladišča, špediterska služba) in predvsem aktivne poslovne povezave s francoskimi partnerji. Eno od teh podjetij je:
SCHENKER d.d.
Brnčičeva 51, 1231 Ljubljana-Črnuče
Tel: 01 5885 700 in
Faks: 01 5885 745
Spletna stran:
www.schenker.si
Drugo pomembno slovensko špeditersko podjetje na francoskem tržišču je
Intereuropa, ki je v Franciji z lastnim voznim parkom, v logistiki pa z zbirnim prometom, prisotna že več desetletij.
Enota v Franciji
Interevropa S.A.S.
Rue de l'Aigue – Z.A.
Portes du Dauphine
69780 Saint-Pierre-de Chandieu
http://www.intereuropa.fr/
tel.: 0033 472 48 28 97, fax: 0033 472 48 00 42
Možni načini dobave in prevoza v Francijo:
- ekspresne pošiljke DHL, UPS – 3 dni,
- zbirniki, odhod z Intertransovega terminala 2x tedensko – 5 do 10 dni,
- kamionski prevozi – 3 do 4 dni,
- železniški prevozi – možno le kompletni vagoni – 4 do 10 dni,
- avionski prevozi – odhodi letal dnevno. Vse informacije v zvezi z zračnim transportom dobite na spletnih straneh pariških letališč. Adria Airways ima redne direktne letalske povezave s Parizom. Njihovo predstavništvo v Parizu je na naslovu:
38 Av. de l `Opera
Tel: 00 33 01 47 42 95
Fax: 00 33 47 42 00 67
Tovorni promet iz Francije v Slovenijo ureja njihov agentAERO CARGO, tel: 00 33 01 48 16 95.
- pomorski prevozi so smiselni le za določene tovore in v primeru, da so prejemniki blaga locirani blizu pristanišč – 4 dni do mediteranskih pristanišč in 7 do 10 dni do pristanišč ob Atlantiku.
Carinske formalnosti
Glede carinskih formalnosti je večina regulative istovetna kot za vse pošiljke s poreklom EU, zato je potrebno izstaviti ustrezen certifikat EUR 1. Francija je podpisnica CMR sporazuma, zato je navedena regulativa v popolni veljavnosti.
Logistični centri
Logistični centri v Franciji so predvsem v okviru večjih logističnih koncernov, kot so Danzas, Calberson, Gefco, Norbert Dantresangle, Hamman, Militzer, Mori Team, ki so situirani predvsem v severozahodnem in severovvzhodnem delu Francije ter seveda v Ille de France.
Kamionski prevoz
Čas trajanja prevoza blaga s kamionom je od dva do največ štiri dni (odvisno od destinacije, kar pomeni od 900 km do največ 1800 km, dnevno opravi vozilo približno 550 km). V zbirnem prometu, to je za pošiljke do teže treh ton pa je možen prevoz na relaciji terminal Ljubljana - terminal Lyon 2 delovna dneva, terminal Paris pa 3 delovne dni. Nadaljnja distribucija pošiljk se vrši v lokalnem prometu in je, odvisno od razdalje, nekje med 24 ur po prispetju vozila na terminal, do največ 4 delovne dni do krajev z manjšo frekvenco. Intereuropin partner na terminalu v Parizu lahko proti plačilu organizira tudi vse carinske formalnosti ter ostale potrebne formalnosti pri uvozu, kot so plačilo DDV-ja, uvoznih carinskih formalnosti ipd.
Vir:
Economist Intelligence Unit.