Predstavljamo dve gospodarski panogi na hrvaškem trgu:
Živilska industrija - mlečni izdelki
Hrvaška je danes zelo blizu vstopu v EU. Kot pri vseh novih državah članicah EU, so ključna vprašanja v pogajanjih vezana na kmetijski sektor ter proizvodnjo hrane. Hrvaški kmetje se bojijo, da po vstopu v EU ne bodo več konkurenčni na enotnem evropskem trgu.
V hrvaškem kmetijskem sektorju prevladujejo manjše družinske kmetije velikosti treh hektarjev ali manj. Le nekaj družinskih kmetij presega velikost deset hektarjev. Industrija mlečnih izdelkov je zelo pomembna za hrvaško kmetijstvo; je največji pod-sektor, ki predstavlja približno 25 % vseh prihodkov sektorja. 95 % vseh krav molznic se nahaja na družinskih kmetijah, povprečje so tri glave na kmetijo. Kmete, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka, v veliki meri subvencionira hrvaška vlada, zato je proizvodnja mleka privlačen posel. Vendar pa lahko uvedba skupne kmetijske politike povzroči, da bodo potrebne velike investicije, da se bo zadostilo EU higienskim in drugim standardom, lahko pa vodi tudi v nižje odkupne cene mleka, kar lahko ogrozi male do srednje velike kmete, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka.
Razlage številnih analiz kažejo, da bodo morali hrvaški kmetje znatno izboljšati učinkovitost svojih proizvodnih sistemov, da postanejo konkurenčni. To velja za tako tipične majhne kmetije, kot tudi za večje. Če pričakovan padec odkupnih cen mleka po vstopu v EU postane realnost, bodo potrebne velike naložbe za doseganje higienskih in drugih standardov. Pričakovati je, da bo veliko kmetov, predvsem majhnih, moralo opustiti svojo dejavnost.
Živilsko predelovalna industrija na Hrvaškem je veliko bolj konkurenčna kot osnovna pridelava hrane, kar velja predvsem za industrijo mlečnih izdelkov. Pričakovati je, da bodo večje mlekarne skušale racionalizirati zbiranje in prevoz mleka, zato bodo sčasoma verjetno opustile sodelovanje z manjšimi in obrobnimi dobavitelji. Na ta način bodo povečevale svojo konkurenčnost in zaustavile trend povečanja uvoza nekaterih bolj konkurenčnih mlečnih izdelkov, predvsem masla.
Na hrvaškem predstavlja starostna skupina nad 55 let 28,3 % tržni delež v celotni porabi mlečnih proizvodov. 59,1 % vseh uporabnikov mlečnih izdelkov stanuje v urbanem okolju. Starostna skupina nad 55 let pa so tudi največji porabniki masla in margarine. Njihov tržni delež je v tem segmentu 26,9 %.
Glavni konkurenti na trgu mleka in mlečnih izdelkov na Hrvaškem so skupina Lactalis (Dukat), Vindija d.d. in skupina Agrokor.
Vir: Factiva, oktober 2011.
Naftna industrija
Analitiki napovedujejo, da se bo poraba nafte na Hrvaškem v letih 2010 – 2019 povečala za 15,5 %. V letu 2014 naj bi hrvaško povpraševanje po nafti predstavljalo 1,65 % povpraševanja celotne srednje in vzhodne Evrope (CEE).
Hrvaška nacionalna naftna družba INA namerava v prihodnjih letih povečati svojo prisotnost na sosednjih trgih. Pred kratkim je INA zaključila prvo fazo modernizacije rafinerije na Reki. Podjetje je v letu 2010 ponovno izkazalo dobiček po dveh letih poslovanja z izgubo. V letu 2010 je INA ustvarila 121,67 mio EUR dobička, v primerjavi z izgubo v višini 53, 15 mio EUR v letu 2009. Prihodki so se v letu 2010 povečali za 15,8 % na 3,5 mlrd EUR iz 3 mlrd v letu 2009. Rast dobička je predvsem posledica povečane proizvodnje ogljikovodikov na Hrvaškem in v Siriji, ter tudi bolj učinkovitega upravljanja stroškov. Posodobitev prve rafinerije na Reki in kasneje rafinerije Sisak bo povečalo proizvodnjo goriv, ki ustrezajo Euro-V standardom, kar bo izboljšalo donosnost in učinkovitost prodajne dejavnosti družbe. Največja lastnika družbe INA sta madžarski MOL s 47,25 % deležem ter hrvaška vlada s 44,84 %.
Vir: Factiva, oktober 2011.