Dajatve

Carinske dajatve

Prostotrgovinski sporazum med Slovenijo in Hrvaško je prenehal veljati 1. marca 2003, ko ga je nadomestil sporazum CEFTA, bistvenih sprememb v pogojih trgovanja med državama pa ni bilo. Z vstopom Slovenije v EU je prišlo do sprememb v trgovanju, saj je Slovenija privzela trgovinsko prakso, ki je urejena s stabilizacijsko asociacijskim sporazumom med Hrvaško in EU, ki se izvaja od 1. februarja 2005. Slovenski izvozniki na Hrvaško so bili v manj ugodnem in manj konkurenčnem položaju, saj je prevzem tega sporazuma v praksi pomenil ponovno uvedbo carin za izvoz nekaterih industrijskih izdelkov na Hrvaško, medtem ko je uvoz industrijskih izdelkov iz Hrvaške ostal prost. V okviru stabilizacijsko asociacijskega sporazuma so bile carine za večino industrijskih izdelkov odpravljene že 1. januarja 2004, preostale pa so bile odpravljene postopno do leta 2007, tako da je s 1. januarjem 2007 izvoz vseh industrijskih izdelkov po poreklu iz EU v celoti prost carine.

Bistveno manj ugoden pa je režim kmetijsko-živilskih kvot. Stabilizacijsko asociacijski sporazum v primerjavi s sporazumom CEFTA sicer zajema večje število kmetijskih izdelkov, za katere Hrvaška daje koncesije, kar pa za slovensko kmetijstvo (predvsem predelovalno industrijo) kljub temu ne pomeni ugodnejših pogojev za izvoz na Hrvaško. Stabilizacijsko asociacijski sporazum namreč za nekatere izdelke, ki so bili v okviru prostotrgovinskega sporazuma deležni preferencialne obravnave, sploh ne predvideva koncesij ali pa so te nižje, kot so bile do sedaj. Pogoji za izvoz predelanih izdelkov so se izboljšali šele po koncu prehodnega obdobja, saj so bile carine ukinjene najkasneje 1. januarja 2007 (neomejeno ali v okviru carinskih kvot). Za dodeljevanje kvot je pristojno Ministarstvo poljoprivrede, ribarstva i ruralnog razvoja Republike Hrvatske. Razpisi za kvote se objavljajo na spletnih straneh Ministrstva. V letu 2011 so bile kvote prvič razdeljene pravočasno. So pa še vedno pritožbe slovenskih podjetij zaradi kriterijev in posledično količinam kvot, ki jih Ministrstvo dodeljuje posameznem podjetjem.

Na Hrvaškem sta v veljavi Carinski zakon(NN 138/06) in Uredba za izvajanje carinskega zakona (NN 5/07), ki sta usklajena z Evropskim carinskim kodeksom. Carinsko blago se vnese na Hrvaško prek odprtih mejnih prehodov, kot kraj vnosa blaga v carinsko območje pa se šteje: carinski mejni prehod (v cestnem in železniškem prometu), iztovorno pristanišče (v pomorskem prometu), prvo namembno letališče (v zračnem prometu) ter kraj, kjer blago preide kopensko mejo carinskega območja (za blago, ki se prevaža s posebnimi vrstami prevoza). Vnos blaga, za katerega je predpisan veterinarski, fitološki ali drug nadzor, je dovoljen samo prek mejnih prehodov, ki so s posebnimi predpisi odobreni za promet takega blaga.

Domačim in tujim potnikom ni potrebno plačati carine in davka za osebno prtljago kot tudi ne za blago v vrednosti do 175 evrov (za osebe mlajše od 15 let do 90 evrov). Pri prenosu blaga v vrednosti od 175 evrov do 350 evrov se zaračuna carina v višini 3,5 odstotka in 22-odstotni DDV. Če je vrednost blaga višja od navedenih zneskov, se blago carini po predpisanih stopnjah iz Carinske tarife in obdavči z 22-odstotnim DDV-jem. Carinsko tarifo in druge informacije lahko dobite na spletni strani Carinske uprave.

Po podatkih Hrvaškega notranjega ministrstva morajo tujci za vstop na Hrvaško po novi uredbi od 1. junija 2004 dalje imeti po sto evrov na dan načrtovanega bivanja (turisti po 50 evrov). V skladu z uredbo tako lahko hrvaški policisti na mejnih prehodih zahtevajo od potnikov, da imajo s seboj dovolj gotovine, čeke ali plačilne kartice.

Druge dajatve

Hrvaški davčni sistem se je večkrat spreminjal zaradi podpiranja naložb tujih vlagateljev. Davčni sistem velja za prebivalce in nerezidente v državi. Hrvaška je podpisala pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja z 38 različnimi državami, med drugimi tudi s Slovenijo.

Osnovni davki v davčnem sistemu R.Hrvaške



Več informacij o davčnem sistemu najdete na spletni strani Davčne uprave Republike Hrvaške.

Vir: Trade and investment promotion agency

Davek na dobiček
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dobiček je bil objavljen v NN 57/2006. Stopnja davka na dobiček znaša 20 odstotkov.

Zavezanci za plačilo davka na dobiček so:
Družba ali druga pravna ali fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Hrvaška, ki opravlja gospodarsko dejavnost, za namen, ki izhajajo iz dobička, dohodka ali prihodkov.

Podjetnik - fizična oseba, če je realizacija:

• skupnih prihodkov v preteklem finančnem obdobju presežena za HRK 2,000,000,00 ali
• skupnih prihodkov v preteklem finančnem obdobju presežena za HRK 400,000,00 ali
• je vrednost dolgoročnih sredstev presežena za HRK 2.000,000,00 in
• če zaposluje več kot 15 zaposlenih v primerjavi s preteklim davčnim obdobjem.

Vir: The Croatian tax system.

Hrvaška je zagotovila davčne olajšave za vlagatelje, ki so pripravljeni vlagati in zaposlovati nove delavce. Davek na dobiček pravnih oseb varira, kar je razvidno iz priložene preglednice.



Vir: Trade and investment promotion agency

Davek na dohodek
Zavezanec za plačilo davka ne dohodek je domača ali tuja fizična oseba, ki ustvari obdavčljiv dohodek. Domačemu davčnemu zavezancu se obdavči dohodek ustvarjen doma ali v tujini zmanjšan za osebne davčne olajšave. Tuji davčni zavezanec plača samo davek na dohodek ustvarjen na Hrvaškem, zmanjšan za davčne olajšave (ki znašajo 1250 KN mesečno). Dohodek je razlika med prihodki in stroški ustvarjenimi v davčnem obdobju (tj. Koledarsko leto).

Davek se plača na dohodek od:

• dela (plača ali pokojnina)
• samostojne dejavnosti (obrt, kmetijstvo in gozdarstvo)
• premoženja in premoženjskih pravic (zakup, najem ali prodaja nepremičnine, avtorske pravice in pravice industrijske lastnine)
• kapitala (dividende, deleža v dobičku)
• zavarovanja (premije izplačane pri zavarovanju)

Davek na dohodek (dohodnina) se plačuje progresivno in se giblje med 15 % in 45%.



Vir: Trade and investment promotion agency

Davek na dodano vrednost
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost je bil objavljen v NN 90/05. Zavezanec za plačilo DDV je podjetnik, ki opravlja dejavnost, za katero je predpisano plačevanje davka na dodano vrednost. Podjetnik je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost z namenom ustvarjanja prihodkov. Obračunsko obdobje za prijavo davka je 30 dni. Za podjetja, katerih vrednost prometa vključno z DDV je v predhodnem koledarskem letu znašala 300.000 HRK pa tri mesece. Podjetja, katerih promet je nižji od 85.000 HRK letno, se lahko za vstop v sistem DDV odločijo sama.

Hrvaška vlada je med ukrepi za prevladanje gospodarske in proračunske krize sprejela zakon s katerim spreminja stopnjo davka na dodano vrednost. Dosedanjo stopnjo davka je iz 22% dvignila za eno odstotno točko, na 23% (velja s 1.8.2009). Čistopis Zakona o davku na dodano vrednost je objavljen na http://propisi.pu.mfin.hr/index_open.asp?idPropisa=949&jid=1&ime=Zakon%20o%20porezu%20na%20dodanu%20vrijednost. Stopnja davka na dodano vrednost 0% je na Hrvaškem v veljavi za kruh, mleko, določene knjige in zdravila, storitve javnega prikazovanja filmov, znanstvene časopise in proizvode, ki se kirurško vgrajujejo v človeško telo. Po stopnji 10% so obdavčene turistične storitve, od 1. avgusta 2007 pa so po tej stopnji obdavčene tudi revije in časopise, ki izhajajo dnevno in periodično.

Davka je/so oproščeni:

• najem stanovanjskih prostorov
• storitve bank, hranilnic, hranilno-kreditnih organizacij, zavarovalnic
• zdravstvene storitve v zdravstvenih ustanovah
• storitve kulturnih organizacij in organizacij za socialno in otroško skrb, učence, študente kot tudi verske skupnosti
• storitve šolskih ustanov

Plačila DDV je oproščeno tudi blago, uvoženo v humanitarne namene ali prejeto kot donacija, vendar pa je iz te oprostitve izključeno fiskalno najzanimivejše blago, kot so nafta in naftni derivati, tobak in tobačni izdelki ter alkohol in alkoholne pijače.
Oprostitev od plačila DDV (pa tudi carine) velja tudi pri ponovnem uvozu blaga, ki ga v nespremenjenem stanju uvozi ista oseba, kot ga je izvozila. Oprostitev plačila DDV pa se ne nanaša na ponovni uvoz blaga, ki se izvozi zaradi dodelave in oplemenitenja. V tem primeru se plača DDV, davčna osnova pa je vrednost plačila za oplemenitenje oz. dodelavo.
Plačila DDV so oproščene vse izvozne dobave vključno s transportnimi storitvami, dobave blaga v proste cone in in carinska skladišča, dobave diplomatskim predstavništvom, storitve domačih podjetjih, opravljene na Hrvaškem tujim morskim, zračnim in rečnim prevoznikom, dobave domačim neprofitnim organizacijam, ki se plačajo iz dobljenih tujih donacij (tudi tu so izvzeti nafta in naftni derivati, tobak in tobačni izdelki ter alkohol in alkoholne pijače).
Davčna uprava in Finančna policija lahko od sredine leta 2004 davčnemu zavezancu, ki bodisi ne obračunava bodisi ne plačuje DDV, s sklepom začasno prepovejo nadaljnjo opravljanje dejavnosti.

Poleg opisanih davkov na Hrvaškem poznajo še:

• posebne davke (za naftne derivate, tobačne izdelke, pivo, brezalkoholne pijače, alkohol in alkoholne pijače, osebne avtomobile, luksuzne izdelke, zavarovanje avtomobilske odgovornosti)
• davek na nepremičnine
• davek na igre na srečo
• davke glede na predpise lokalne samouprave in uprave (to so različni županski, občinski in mestni davki)

Uvoz vzorcev in začasni uvoz

Na carinskem območju Republike Hrvaške se v postopku začasnega uvoza dovoli uporaba tujega blaga, pod pogojem, da je namenjeno ponovnemu izvozu v nespremenjenem stanju, razen normalnega zmanjšanja vrednosti zaradi uporabe. Za začasno uvoženo blago ne veljajo ukrepi trgovinske politike, poleg tega pa je lahko začasno uvoženo blago v celoti ali delno oproščeno plačila uvoznih dajatev. Začasno je mogoče uvoziti samo tisto blago, za katero je mogoče zagotoviti njegovo istovetnost ob ponovnem izvozu, oziroma pod pogojem, da ni mogoča zloraba postopka. Pri začasno uvoženem blagu je potrebno določiti rok, v katerem mora biti blago ponovno izvoženo ali prepuščeno v drugo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga. Rok ponovnega izvoza se lahko določi za največ 24 mesecev (v izjemnih primerih se lahko na zahtevo upravičenca podaljša).

Za začasno uvoženo blago, ki je delno oproščeno plačila uvoznih dajatev, se določi carinski dolg v višini 3 odstotkov od višine dajatev, ki bi jih bilo treba plačati, če bi bilo blago v času prejetja deklaracije o začasnem uvozu sproščeno v prosti promet. Višina uvoznih dajatev pa ne more biti višja od zneska, ki bi ga bilo potrebno plačati, če bi bilo blago v trenutku začasnega uvoza sproščeno v prost promet. Hkrati tudi velja, da se ob določitvi carinskega dolga ne plačajo obresti.

Izdelki se na Hrvaško lahko začasno izvozijo z ATA karnetom. Za izdajanje ATA karneta je pooblaščena Carinska uprava HGK. Vzorci brez vrednosti se lahko uvozijo brez carinjenja. Prav tako izdelki in razstavni eksponati do vrednosti 1000 USD za potrebe sejmov.