Poslovna zakonodaja

Predpisi o deviznem poslovanju

Devizni režim ureja Zakon o temeljih deviznega sistema, plačilnega prometa in prometa z zlatom ali Devizni zakon.

Devizni zakon loči:

• domače osebe oziroma rezidente (pravne osebe s sedežem v Republiki Hrvaški in fizične osebe s prebivališčem v Republiki Hrvaški); in
• tuje osebe oziroma nerezidente (pravne osebe s sedežem v tujini in fizične osebe s prebivališčem v tujini).

Za obrtnike in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost s samostojnim delom, ter za podjetnike posameznike pri opravljanju njihove dejavnosti veljajo določila Deviznega zakona, ki se nanašajo na pravne osebe.

Transakcije s tujino se delijo na tekoče in kapitalske. Tekoče transakcije so izvoz in uvoz blaga in storitev (transport, zavarovanje in drugo). Kapitalske transakcije so zasebne dolgoročne investicije, zasebne kratkoročne transakcije in drugo.

Tuje osebe na Hrvaškem lahko za svoje transakcije uporabljajo tudi svoje terjatve v domači valuti, v kunah. Vodijo se na računih hrvaških bank, pooblaščenih za poslovanje s tujino, in z njimi se lahko izvršijo plačila na Hrvaškem, dajejo posojila domačim osebam, lahko se prenašajo na istovrstni račun druge tuje osebe na Hrvaškem in transferirajo v tujino. Pred njihovim transferom v tujino se konvertirajo v konvertibilno valuto.

Devize se kupujejo in prodajajo na deviznem trgu, to pa vključuje nakup oziroma prodajo deviz opravljeno med pooblaščenimi bankami in centralno banko (Hrvatska narodna banka) ali med pooblaščenimi bankami in drugimi osebami. Na Hrvaškem ni dovoljen nakup, prodaja ali posojilo deviz (niti posredovanje pri teh poslih) med domačimi (fizičnimi in pravnimi) osebami kot tudi med domačimi in tujimi osebami, razen v primerih, ki jih predvideva Devizni zakon. S tem se poudarja prednost nacionalne valute – kune. Devizni trg sestavljajo tudi vsi nakupi in prodaje efektivnega tujega denarja, ki jih opravljajo pooblaščene banke in tudi druge domače banke, ki te posle opravljajo v skladu z Deviznim zakonom. Devize se lahko kupujejo na deviznem trgu promptno in na rok. Tečaj domače valute do tujih valut se oblikuje na deviznem trgu v skladu s ponudbo deviz in povpraševanjem po njih.

Standardi in tehnični predpisi

E-pošta: wto.tbt.info@hzn.hr

Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si

Predpisi glede etiketiranja in pakiranja

Na etiketah naj bodo naslednji podatki:

• ime proizvoda
• država proizvajalca
• celoten naslov proizvajalca ali celoten naslov uvoznika
• neto količina/teža/prostornina
• sestavine
• način shranjevanja

• primerna opozorila za uporabnika

Pri prehrambenih izdelkih je treba dopisati še seznam sestavin in dodatkov, datum proizvodnje in datum, do katerega je izdelek uporaben ter druge informacije o pripravi izdelka. Posebno etiketiranje je predpisano tudi za zdravila, tekstil in obutev. Podrobnejše informacije lahko dobite na hrvaškem Ministrstvu za gospodarstvo.
Načrtuje se tudi zakonodaja, ki bo zahtevala, da so izdelki, ki vsebujejo gensko spremenjene sestavine, posebej označeni.
Tehnično bolj zapleteni izdelki morajo biti opremljeni z navodili za uporabo, podatki o proizvajalcu, seznamom pooblaščenih servisov, informacijah o garanciji, času garancije in drugimi uporabnimi podatki.
Vse informacije morajo biti napisane v hrvaškem jeziku in proizvodu dodane še preden je postavljen na prodajne police.

Patenti in blagovne znamke

Patenti
Na Hrvaškem traja patent dvajset let od datuma prijave na Državnem zavodu za intelektualno lastnino. Konsenzualni patent (podeli se ga brez predhodnega preverjanja, ob pogoju, da temu po objavi v uradnem listu nihče ne prigovarja) traja deset let od prijave. Osnovni stroški prijave patenta so 100 HRK, vključno z objavo patenta v službenem glasilu Državnega zavoda za intelektualno lastnino in prvimi dvemi leti vzdrževanja patenta, kar je potrebno plačati ob prijavi, pa znašajo 1.200 HRK (če je tekst prijave patenta dostavljen v elektronski obliki, se stroški znižajo za 50%). Poleg tega je potrebno vsako leto plačevati stroške vzdrževanja patentnega varstva, ki so vsako leto višji (tretje leto znašajo 320 HRK, do dvajsetega leta pa narastejo na 6.900 HRK). Postopek prijave patenta v povprečju traja 2 do 3 leta, vendar lahko zaradi subjektivnih okoliščin (kot so veliko število prijav, ugovori od zainteresiranih strani) traja znatno dlje, od 3 do 7 let. Pomembno je, da se pravno varstvo patenta dejansko začne z datumom prijave na Državnem zavodu za intelektualno lastnino, neodvisno od časa trajanja postopka registracije, seveda pod pogojem, da so bili izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji za pridobitev patenta. Zakonsko je področje urejeno z Zakonom o patentih (NN 32/02).

Blagovne znamke
Blagovna znamka traja deset let od postopka prijave na Državnem zavodu za intelektualno lastnino, z možnostjo neomejenega podaljševanja, pod pogojem, da prijavitelj v zadnjem letu ali najkasneje šest mesecev od preteka razdobja, na zavod prinese zahtevek za podaljšanje in plača pristojbine. Rok trajanja postopka registracije blagovne znamke traja približno 5 do 7 mesecev od datuma prijave. Pomembno je poudariti, da se pravno varstvo blagovne znamke dejansko začne z datumom prijave na Državnem zavodu za intelektualno lastnino, neodvisno od časa trajanja postopka registracije, seveda pod pogojem, da so bili izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji za registracijo blagovne znamke.

Avtorske pravice
Zakonsko zaščito uživajo samo avtorska dela. Avtor je po hrvaškem zakonu le fizična (ne pa tudi pravna) oseba, ki je delo ustvarila. Če je delo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, govorimo o soavtorstvu. Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. To pomeni, da ni potrebna nobena formalnost, kot npr. registracija, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Bistvo avtorske pravice je, da predstavlja monopol avtorja nad izkoriščanjem njegovega dela. Kot taka zagotavlja avtorju spoštovanje njegovih moralnih interesov in spoštovanje premoženjskih koristi od izkoriščanja njegovega dela. Avtorska pravica v večini primerov traja za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti (oz. smrti zadnjega soavtorja), zatem pa dela preidejo v javno domeno. Kazni za kršitev avtorskih pravic so visoke.
Področje ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (NN 167/03).

Nadzor uvoza

Hrvaška nadzira uvoz s pomočjo omejitev in uvoznih dovoljenj. V okviru dovoljenih carinskih postopkov in carinske rabe je mogoče na Hrvaško vnesti katerokoli blago, ne glede na naravo, poreklo, količino, namen ali vrsto pošiljke. Omejitve obstajajo za določeno blago zaradi varovanja javne morale, varnosti, zdravja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varstva nacionalnih vrednot umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali varstva pravic intelektualne lastnine. Uvozna dovoljenja so zato potrebna za izdelke v naslednjih kategorijah: uvoz živali in proizvodov živalskega porekla (uvoz je mogoč samo na določenih mejnih prehodih, kjer je prisoten mejni veterinarski inšpektor, ki opravlja veterinarsko-zdravstvene preglede), uvoz rastlin in rastlinskih proizvodov (v večini primerov je potrebno fitosanitarno spričevalo), uvoz odpadkov (prepovedan je uvoz odpadkov zaradi odlaganja nevarnih odpadkov, dovoljen pa uvoz odpadkov, ki se lahko predelajo brez ogrožanja zdravja, razen odpadkov, ki bi se uporabljali v energetske namene), uvoz živil in izdelkov za široko porabo (potrdilo o neoporečnosti se pridobi pri mejnem sanitarnem oz. veterinarskem inšpektorju), uvoz zdravil in medicinskih proizvodov (za nekatere proizvode je potrebno predhodno soglasje hrvaškega Ministrstva za zdravje) ter uvoz predmetov kulturne dediščine (potrebno je dovoljenje države, uvoz pa je potrebno prijaviti pristojnemu organu). Posebni pogoji veljajo še za nekatere druge vrste blaga, kot so npr. eksplozivni materiali, orožje, nevarne kemikalije, radijske postaje in drugo.

Več informacij:

• Carinski postopki,
• Market Access Database.