Tržne poti, distribucija
Hrvaški distribucijski sistem regulira Trgovinski zakon, ki predpisuje aktivnosti trgovcev na debelo in drobno. Stroga carinska in davčna ureditev je zmanjšala nelegalen uvoz in druge nelegalne poslovne aktivnosti, ki so preplavile trg po osamosvojitvi. Trgovci na debelo delujejo kot posredniki za trgovce na drobno.
Sektor trgovine na debelo je skoraj v celoti privatiziran. Nekateri trgovci na debelo so specializirani za posamezno panogo kot npr. farmacijo ali medicinske pripomočke.
Prestrukturiranje sektorja trgovine na drobno se je pojavilo s privatizacijo. V trgovini na drobno sedaj prevladujejo zasebna podjetja kot so Getro, Konzum (Agrokor), Diona (Globus Holding) in Prehrana (Brodokomerc). Večjo konkurenco na trgu so ustvarila tudi tuja trgovska podjetja – Bila, DM, Mercator, Ikea, Metro itd.
Dobro izbran agent ali distributer je najboljši način za zagotavljanje uspešnega prodora na trg. Na Hrvaškem je mogoče najti tudi zanesljivega in sposobnega predstavnika za vaše podjetje.
Plačilna disciplina
Na hrvaškem se s stopnjevanjem gospodarske krize povečuje tudi plačilna nedisciplina. Slovenska podjetja opozarjamo, da je na hrvaškem izjemno težko po sodni poti izterjati neplačila, zato naj bodo pri poslovanju previdna.
Tržno komuniciranje, promocija
Na Hrvaškem je oglaševanje ključno marketinško orodje. Skoraj vsako podjetje se poslužuje vsaj enega načina oglaševanja. Čeprav število tiskovin raste, je televizija še vedno najpomembnejši medij. Raste tudi oglaševanje na oglasnih panojih. Podatki kažejo, da je bilo 59% izdatkov za oglaševanje namenjenih oglaševanju na televiziji, 14% v časopisih, 10% v revijah ter 7% za oglaševanje na oglasnih panojih. Ostalih 10% izdatkov je bilo porabljenih za oglaševanje preko radijskih postaj. Hrvaška ima tri nacionalne televizijske kanale, ki predstavljajo 66% celotne gledanosti), 5 regionalnih in 6 lokalnih kanalov. Zakon omejuje oglaševanje na prvem in drugem kanalu nacionalne televizije na 9 minut na uro, na tretjem kanalu je oglaševanje omejeno na 15 minut na uro. Čas namenjen oglaševanju na zasebnih televizijskih kanalih (lokalni in regionalni), ne sme presegati 25% celotnega programskega časa.
Oglaševalski sektor je v zadnjem času doživel 12% rast, predvsem zaradi močnih kampanj telekomunikacijskih podjetij. Na splošno se največ oglašujejo: telekomunikacije, avtomobili, finančne institucije, pijače, časopisje itd. Hrvaška zakonodaja prepoveduje oglaševanje tobaka, alkohola in alkoholnih pijač. Po Hrvaški je postavljenih preko 6000 oglasnih panojev. Cene za enomesečni najem panoja se gibljejo med 150 in 250 USD, odvisno od kategorije oglasa. Priporočljivo je, da se za kampanjo, ki obsega področje celotne države uporabi med 15 in 200 panojev.
Na trgu so prisotne tako mednarodne kot tudi domače oglaševalske agencije. Slednje so zelo majhne, zato tudi pri zakupu medijskega prostora ne ponujajo večjih popustov. V zadnjem času se kot marketinško orodje razvijajo prodajne in poprodajne aktivnosti. Pomemben korak pri razvijanju odnosa in zvestobe kupca je prav nudenje poprodajnih storitev.
Poleg oglaševanja kot ključno marketinško orodje na Hrvaškem opažamo po nekaj letih stagnacije tudi ponovno oživljanje sejemske dejavnosti. Podjetjem svetujem obiske specializiranih sejmov po celi hrvaški, vključno z Zagrebškim velesejmom.
Elektronsko poslovanje
Uporaba interneta in elektronske pošte je dokaj razširjena, uporabnikov interneta pa je več kot milijon. Vodilni internet ponudnik je T-Com (del skupine Hrvatske Telekomunikacije d.d.), ki je hkrati največji ponudnik storitev fiksne telefonije. Med ostalimi ponudniki interneta so pomembni še Iskon (zasebni ponudnik interneta), Vodatel ISP, WISP (brezžični pristop do interneta) in Globalnet Grupa d.d. (zasebni ponudnik interneta).
Kljub razširjenosti uporabe interneta pa elektronsko poslovanje še ni v široki uporabi. Preko interneta se zaenkrat na Hrvaškem prodaja majhen delež blaga in storitev, kljub temu, da je vlada že sprejela ustrezno zakonodajo s tega področja. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o elektronskem podpisu, ki se uporablja od 1. aprila 2002 (Narodne novine št. 10/02), leta 2003 pa Zakon o elektronski trgovini (Narodne novine št. 173/03) in Zakon o elektronskih medijih (Narodne novine št. 122/03).
Plačevanje
Po podatkih
Nove Ljubljanske banke so plačilni roki v primeru držav na prehodu (kamor spada tudi Hrvaška) precej dolgi (več kot 60 dni) in so odvisni predvsem od pogajalskih sposobnosti naših izvoznikov. Banka nudi financiranje izvoznega posla za oba partnerja v poslu, tako izvozniku (za katere je pomembno predizvozno financiranje) kot uvozniku. V primeru izvoza v države na prehodu se podjetja najpogosteje poslužujejo naslednjih oblik zavarovanj izvoznega posla oziroma plačila:
- Predizvozno financiranje
- Konfirmacija akreditiva
- Konfirmacija garancije in izdaja garancije na podlagi kontragarancije
- Odkup terjatve
Z gospodarsko krizo se je v lanskem letu likvidnost hrvaških podjetij, med njimi tudi javnih podjetij, precej poslabšala, kar pomeni dodatno težavo pri zagotavljanju plačil in izterjavi dolgov.
Transport
Hrvaška ima zelo razvito transportno omrežje. Pa naj bo to promet po cesti, železnici, morju ali pa rekah.
Morski promet
Morski promet je zelo dobro razvit. Glavna morska pristanišča so Rijeka, Ploče, Split in Zadar. Glavna rećna pristanišča na reki Dravi in Savi pa Vukovar, Sisak, Slavonski Brod in Osijek. Sava je plovna reka do Siska.
Letalski promet
Hrvaška ima 68 letališč, pet od teh je mednarodnih (Zagreb, Zadar, Split, Dubrovnik in Rijeka. V državi je več letalskih prevoznikov, od katerih je največji Croatia Airlines. Na hrvaška letališča letijo še EasyJet, Flyglobespan, Germanwings, TUIfly, Ryanair, Thomson Air France, Lufthansa, British Airways in Wizz Air. Obnovljena sta tudi letališče Osijek za regionalni promet in Pula, za promet nizko cenovnih prevoznikov.
Železniški transport
Železniški transport je slabo razvit, dvotirnih železniških prog je malo, ravno tako elektrificiranih prog.
Cestni promet
Na Hrvaškem je registrirano 1,435.781 osebnih vozil, 5.043 registriranih avtobusov in 66.906 registriranih tovornih vozil. Promet po cestah je prevladujoč, ravno tako za transport blaga.
Omejitve hitrosti so naslednje:
- Poseljena območja - 50 km/h
- Neposeljena področja - 90 km/h
- Ceste rezervirane za motorni promet - 110 km/h
- Avtoceste - 130 km/h.