Ustanavljanje družb in zaposlovanje

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Ustanavljanje in upravljanje gospodarskih družb je na Hrvaškem urejeno z Zakonom o trgovinskih družbah.

Glede na organizacijsko obliko loči Zakon naslednje organizacijske oblike:

• javna trgovinska družba,
• komanditna družba,
• tiha družba,
• delniška družba,
• družba z omejeno odgovornostjo.

Najpogostejša oblika, primerna tudi za slovenske vlagatelje, je družba z omejeno odgovornostjo, za večja podjetja pa je primerna tudi delniška družba.

Družba z omejeno odgovornostjo
Ustanovitelji
Družbo lahko ustanovi ena ali več domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki.

Vložki
Vložki so lahko denarni ali stvarni (premičnine in nepremičnine, pravice, podjetje ali del podjetja). Vsak vložek mora znašati najmanj 200 HRK. Pred vpisom družbe v sodni register mora vsak ustanovitelj vplačati najmanj četrtino vložka, ki ga vplačuje v denarju, pri čemer skupni znesek vseh plačil ne sme biti nižji od 10.000 HRK.

Kapital in ostali stroški ustanovitve
Najnižji znesek osnovnega kapitala za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo znaša 20.000 HRK. Ostali stroški ustanovitve skupno znašajo najmanj 6.500 HRK.
Postopek ustanovitve traja najdlje v Zagrebu oz. v Zagrebški županiji, in sicer okrog 35 dni. V manjših mestih je registracija hitrejša.

Uprava
Družba ima enega ali več direktorjev, za katere ni predpisan pogoj državljanstva ali stalnega bivališča. Tudi pogoja, da mora biti najmanj en član uprave zaposlen v družbi, ni več. Upravo imenujejo družbeniki s sklepom.

Nadzorni svet
Nadzorni svet je za družbe z omejeno odgovornostjo obvezen, če povprečno število zaposlenih na leto presega 300 delavcev ali če je ta za družbo, ki opravlja določeno dejavnost, predpisan z zakonom. Nadzorni svet ima tri člane, ki jih imenujejo družbeniki.

Skupščina družbenikov
Družbeniki sprejemajo odločitve na skupščini družbenikov, ki se skliče najmanj enkrat letno. Če družbena pogodba ne določa drugače, daje vsakih 200 HRK osnovnega vložka družbeniku en glas. Razen pri glasovanjih o statusnih vprašanjih in nekaterih drugih najpomembnejših vprašanjih se odločitve na skupščini sprejemajo z večino oddanih glasov.

Delniška družba
Ustanovitelji
Delniško družbo lahko ustanovi ena ali več domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (delniška družba ima lahko samo enega delničarja, navzgor pa število ni omejeno). Ni pogoja državljanstva ali stalnega bivališča.

Kapital
Najnižji znesek osnovnega kapitala je 200.000 HRK.

Delnice
Družba lahko izda delnice z nominalnim zneskom ali delnice brez tega zneska. Najnižja nominalna vrednost delnice je 10 HRK. Delnice z nižjo nominalno vrednostjo so nične, dovoljene pa so delnice na višji nominalni znesek (mnogokratnik najnižje dovoljene vrednosti). Delnice so lahko na prinosnika ali na ime, redne in prednostne. Brez glasovalne pravice so lahko le prednostne delnice. Delnice enakih nominalnih vrednosti ne morejo imeti različnih glasovalnih pravic.
Delnice brez nominalne vrednosti sodelujejo v kapitalu družbe v enakih deležih. Njihova vrednost ne more biti manjša od predpisane minimalne nominalne vrednosti.
Družba lahko pridobiva lastne delnice pod pogoji, ki jih predpisuje zakon.

Upravljanje družbe
Delniška družba ima upravo, nadzorni svet in skupščino delničarjev.
Uprava
Družba ima enega ali več direktorjev, katerih število določa statut. Član uprave je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ni pogoja državljanstva ali stalnega bivališča, tudi pogoja, da mora biti najmanj en član uprave zaposlen v družbi, ni več.
Nadzorni svet
Nadzorni svet nadzira poslovanje družbe. Član nadzornega sveta imenuje skupščina za mandat 4 let. Število članov določi statut glede na višino osnovnega kapitala:

• do 12.000.000 HRK 9 članov,
• do 20.000.000 HRK 15 članov,

• prek 80.000.000 HRK 21 članov.

Skupščina družbenikov
Število delničarjev, potrebno za sklepčnost skupščine, določa statut. Sklepi se sprejemajo z večino oddanih glasov delničarjev (navadna večina), razen če zakon ali statut ne določata večje večine ali drugih zahtev.

Splošen postopek ustanovitve družbe
Pripravljalna dejanja

• preverjanje pogojev za registracijo,
• priprava pogodbe o ustanovitvi,
• prevod in overitev dokumentacije,
• vplačilo osnovnega kapitala.
• Registracija družbe

• predložitev dokumentacije,

• objava v uradnem listu.
• Ostali koraki

• izdelava žiga družbe,

• pridobitev statistične številke,

• odprtje računa pri hrvaški banki,

• pridobitev matične številke in odprtje žiro računa,

• ostale formalnosti (prijava na lokalni enoti davčne uprave, na carinski upravi, pokojninskem skladu in uradu za gospodarstvo.

Za poenostavitev in pospešitev aktivnosti z odpiranjem podjetja je Hrvaška ustanovila vladni servis z imenom: www.HITRO.HR, ki ima 20 pisarn po vsej državi. V spodnji sliki je prikaz postopkov za odpiranje podjetja, za katerega potrebujete približno 10 dni z uporabo njihovih storitev.

Vir: Trade and investment promotion agency

Operacijski stroški poslovanja podjetja se razlikujejo glede na lokacijo podjetja. V priloženi preglednici so razvidni stroški najema oz. nakupa pisarniških prostorov. V preglednici Skladiščni prostori (Warehouse space) so prikazani stroški nakupa oz. najema skladišča, dokler v preglednici Električna energija (Electric power) so prikazani stroški elektrike za industrijske namene.







Vir: Trade and investment promotion agency

Predstavništvo
Predstavništvo je sestavni del matične družbe in nima statusa pravne osebe. Predstavništvo posluje pod firmo matične družbe, v njenem imenu in za njen račun. Matična družba odgovarja za vse obveznosti, ki v zvezi s predstavništvom nastanejo v Hrvaški. Predstavništvo lahko opravlja le dejavnosti predstavljanja matične družbe, promocijske in informativne posle in raziskavo trga. Pred začetkom poslovanja mora biti predstavništvo vpisano v Register tujih predstavništev v Hrvaški, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarstvo.

Servis vlade Republike Hrvaške ponuja možnost hitre komunikacije fizičnih in pravnih oseb z državno upravo, med drugim tudi za področje ustanavljanja različnih oblik trgovinskih družb.

Pomembni predpisi na področju gospodarstva, ki veljajo na Hrvaškem.

Privatizacija in investicije

Proces privatizacije na Hrvaškem urejajo Zakon o privatizaciji, Zakon o preoblikovanju družbenih podjetij, Zakon o hrvaškem skladu za privatizacijo, Zakon o postopku prevzemanja delniških družb in drugi. Za privatizacijo državnega premoženja je pristojen Hrvaški sklad za privatizacijo. Na njihovih straneh je mogoče najti tudi dodatne informacije o privatizaciji na Hrvaškem (seznam podjetij, ki se trenutno privatizirajo; opis podjetij; opis postopka privatizacije, itd.).

V portfelju Hrvaškega sklada za privatizacijo je ostalo še 874 podjetij. V 102 podjetjih ima država več kot 50% lastništva. Informacije o podjetjih v portfelju Sklada je mogoče dobiti na Hrvaškem skladu za privatizacijo, Sektorju prodaje (telefon + 385 1 63 46 209). Na Hrvaškem je ta čas aktualna privatizacija šestih ladjedelnic, po neuspelem poskusu prodaje konec lanskega leta, je meseca februarja letos vlada objavila drugi razpis. Rok za oddajo ponudb je 19. april 2010.

Tuje naložbe na Hrvaškem ureja Zakon o trgovinskih družbah, tuji vlagatelji pa so glede pravic, obveznosti in pravnega položaja v trgovinski družbi pod pogojem vzajemnosti izenačeni z domačimi osebami, hkrati pa imajo še pravico do dodatnih jamstev, ki jih domači vlagatelji nimajo. Hrvati med prednostmi vlaganj navajajo geostrateški položaj oziroma dostop do trgov nekdanje Jugoslavije, izobraženo delovno silo ter usmerjenost v EU.

V obdobju 1993-2009 (prvih devet mesecev leta) so tujci na Hrvaško po podatkih Hrvaške centralne banke vložili 23.598,1 mio EUR, največ Avstrija, Nizozemska, Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg, Madžarska in Slovenija. Ena tretjina tujih investicij je bila usmerjenih v finančni sektor (93% hrvaških bank je v lasti tujcev), 15% v proizvodnjo kemikalij in kemijskih proizvodov (prodaja Plive) ter 13% v telekomunikacije. V prvih devetih mesecih lani so tuji investitorji na Hrvaškem investirali 1.699,25 mio EUR, kar je 22% manj kot v enakem obdobju leta 2008. V devetih mesecih lani se je, v primerjavi z letom poprej, močno zmanjšal priliv avstrijskih investicij in sicer kar za polovico. Avstrija ostaja največji investitor na Hrvaškem po letu 1993, največji investitor lani pa je Nizozemska, sledita ji Avstrija in Luksemburg.

Olajšave za vlagatelje

Spodbujevalni ukrepi, ki jih ureja Zakon o spodbujanju naložb (Investment Promotion Act) se uporabljajo za investicijske projekte in dejavnosti v:

• proizvodnem sektorju,
• tehnoloških centrih,
• strateških poslovnih storitvah.

Prejemniki spodbujevalnih ukrepov morajo ohraniti svoj status upravičenosti in ohranjanja naložb in novih delovnih mest, povezanih z naložbami v obdobju najmanj 5 let, ki ne sme biti krajše od obdobja, v katerem se uporabljajo spodbujevalni ukrepi.

Poslovne cone

Hrvaški strateški okvir za obdobje 2006-2013 izpostavlja pomen razvoja visokorazvitih intenzivnih panog. Zato je pristopila k ustanavljanju znanstvenih in tehnoloških parkov kot tudi podjetniških inkubatorjev ter s tem omogočila razvoj novoustanovljenih podjetij ter spodbujanje novih naložb na Hrvaškem.

Poslovni inovacijski center Hrvaške (BICRO), ustanovljen s strani Ministrstva za znanost, šolstvo in šport ponuja različne programe: RAZUM, TEHCRO, VENCRO, IRCRO in KONCRO, s katerimi ponujajo privlačne sheme financiranja za novoustanovljena podjetja.

Poslovne cone na Hrvaškem se nahajajo v večjih hrvaških mestih:



Proste cone

Na Hrvaškem je 13 prostih con s popolno infrastrukturo in ugodnostmi za (tuje) vlagatelje. Podjetja s sedežem v prostih conah plačajo 50% manj od rednih stopenj dobička. Podjetje, ki v prosto ceno vlaga več kot 1 milijon HRK (približno 135.000 €) je oproščen plačila davka na dobiček v letu vlaganja in v naslednjih 5 letih. Podjetja v prostih conah v Vukovarski in Sremski občini ne plačajo davka na dobiček v obdobju od 2005 do 2014. Poleg tega za vsa živila, ki se nahajajo oz.uporabljajo v conah se ne obračunavajo carine ali DDV.



Vir: Trade and investment promotion agency

Zaposlovanje

Na Hrvaškem so delovna razmerja urejena z zakoni, individualnimi in kolektivnimi pogodbami ter pravilniki, katere pripravi delodajalec. Zakon o delu predpisuje:

• pravno osnovo delovnega razmerja,

• delovni čas (40 ur na teden), čas za odmor in dopust (najmanj 18 dni na leto), oblike zaščite v primeru materinstva in oblike zaščite tistih delojemalcev, ki so delno ali popolno nesposobni za delo,

• plače (delodajalec ne sme izplačevati nižje plače kot je določena s kolektivno pogodbo),

• postopek za prenehanje dela,

• pravice zaposlenih pri odločanju o njihovih gospodarskih in socialnih pravicah in interesih.

Zaposlovanje tujcev na Hrvaškem ureja Zakon o zaposlovanju tujcev. Tujci se lahko na Hrvaškem zaposlijo le, če imajo veljavno delovno dovoljenje.

V priloženi tabeli so podatki o povprečni bruto in neto plači na Hrvaškem:


Source: National Bureau of Statistics

Več o zaposlovanju.

Vir: Trade and investment promotion agency.