Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic
Formalni pogoji za ustanovitev in poslovanje družb
Tuja podjetja lahko poslujejo v Indiji preko več možnih oblik, kot so:
1. gospodarske družbe:
- skupno podjetje s indijskim partnerjem (Joint Venture with an Indian partner, JV),
- hčerinsko podjetje v tuji lasti (Wholly Owned Subsidiary, WOS),
- partnerstvo z omejeno odgovornostjo (Limited Liability Partnership, LLP).
Pravno-organizacijske oblike družb ureja zakon Companies Act,1956, oziroma Limited Liability Partnership Act, 2008. Postopki ustanovitve družb so podrobno opisani na spletnih straneh
Ministrstva za trgovino in industrijo.
Gospodarske družbe so lahko javne (Public Limited Company) ali privatne (Private Limited Company).
2. Negospodarske družbe:
- predstavništvo, komunikacijski posrednik med matičnim podjetjem s sedežem v tujini in predstavništvom v Indiji, ne sme se ukvarjati s komercialnimi posli in ne more pridobivati prihodkov;
- projektna pisarna, primerno za tuja podjetja, ki želijo odpreti začasno pisarno za izvedbo specifičnih projektov.
- podružnica, primerna oblika za proizvodno ali trgovsko podjetje, ki želi opravljati izvozno-uvozne posle, izvajati profesionalne ali svetovalne storitve in raziskave, s katerimi se ukvarja matično podjetje, itd. Podružnica ne sme samostojno izvajati proizvodnih aktivnosti, lahko pa izvajanje teh aktivnosti poveri podizvajalcem.
3. Tuji institucionalni investitorji
Termin tuji institucionalni investitorji (Foreign Institutional Investors, FII) se v Indiji uporablja za zunanja podjetja, ki vlagajo v finančne trge v Indiji in vključujejo institucije, kot so pokojninski skladi, vzajemni skladi, investicijske družbe, družbe za upravljanje ali njihove pooblaščence. Tuji institucionalni investitorji so vabljeni, da vlagajo v vse vrednostne papirje, s katerimi se trguje na primarnih in sekundarnih trgih, vključno z lastniškimi in drugimi instrumenti, ki kotirajo ali bodo kotirali na indijskih borzah.
Pregledne informacije o možnih oblikah poslovanja v Indiji, pogojih in postopkih ustanavljanja, kapitalskih vložkih, lastniških deležih, načinu upravljanja, primerjalne prednosti gospodarskih družb v javni lasti in gospodarskih družb v privatni lasti itd., so dosegljive v investicijske vodiču, “Key to India Investment”, ASA & Associates in Corporate Catalyst (India) Private Limited (CCI), julij 2011, str. 19-27,
http://www.cci.in/pdf/india-investment-guide.pdf.
Davek na dobiček podjetij
Davek na dobiček v fiskalnem letu 2011-2012 znaša za domača podjetja (30% + dodatnih 5%, če dohodek preseže 10 milijonov INR), za tuja podjetja (40%+2,%). Dodatno se plača še 3% davek na izobrazbo. Vladi Slovenije in Indije sta podpisnici konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj, ki kot metodo izogibanja dvojnega obdavčevanja v Sloveniji določa oprostitev s progresijo, če ima po konvenciji pravico obdavčiti samo država vira (Indija). Vladi Slovenije in Indije imata podpisan sporazum o promociji in zaščiti investicij, ki je v postopku ratifikacije.
Ministrstvo za finance določa
posebne davčne in finančne olajšave za ustanavljanje družb v tako imenovanih posebnih ekonomskih conah (special economic zones – SEZs – http://sezindia.nic.in) in izvozno usmerjenih enotah (export oriented units – EOUs) ter za infrastrukturne projekte.
V
posebnih ekonomskih conah (SEZ) so brez omejitev dovoljene 100 odstotne neposredne tuje investicije v proizvodnjo, za katere velja avtomatska pot odobritve investicije. Investitorji so upravičeni oprostitve centralnega prometnega davka, dajatev za uvoz/nakup kapitalnih dobrin, surovin, embalaže,...
Podrobnejše informacije o davčnih predpisih so dosegljive na spletni strani
Sektorja za dohodnino, Sektor prihodkov, Ministrstvo za finance Vlade Indije.
Postopki o ustanovitvi družb in poslovanju v Indiji so podrobneje opisani v študiji
»Doing Business in India«, Ernst and Young India, 2010, ki je bila izvedena po naročilu
ITP Sektorja, Ministrstvo za zunanje zadeve.
Privatizacija in investicije
Investicije
Z namenom zagotavljanja trajne gospodarske rasti, kot dopolnilo domačemu kapitalu, je namen in cilj indijske Vlade, da pritegne in spodbudi tuje neposredne naložbe v kapitalu in v prenosu tehnologije in znanja. V težnji po zagotavljanju preglednosti je Vlada vzpostavila politični okvir za tuje neposredne naložbe.
Sektor za industrijsko politiko in promocijo, Ministrstvo za trgovino in industrijo je z okrožnico 30. septembra 2011 in dopolnilno okrožnico 31. oktobra 2011 objavilo t.i.
konsolidirano politiko tujih neposrednih investicij, ki je v veljavi od 1. oktobra 2011. V sledenju zakonodajnim spremembam se konsolidirana politika TNI lahko posodablja vsakih šest mesecev in je objavljena z novo okrožnico.
Konsolidirana politika TNI določa splošne pogoje investiranja, opredeljuje kdo lahko investira, opredeljuje entitete v katere se lahko investira, opredeljuje vrste instrumentov investiranja, opredeljuje posebne pogoje v nekaterih primerih, opisuje začetne poti za investicije (avtomatska odobritev, vladna odobritev), določa postopke (formularji so navedeni v aneksih k konsolidirani politiki TNI).
Kapitalske naložbe ne-rezidentov so lahko izvedene le v obsegu odstotka celotnega kapitala, kot je določeno v politiki neposrednih tujih naložb. Omejitve po sektorjih so podrobno opisani v poglavju 6 te krožno. Poglavje 6 ter krožno v dokumentu opredeljuje tudi norme za minimalno kapitalizacijo, lock-in obdobja, pogoje za vstop v različnih sektorjih / dejavnostih ipd.
Za neposredne tuje investicije, ki sodijo v kategorijo
avtomatske odobritve, ni potrebno pridobiti predhodnega dovoljenja za investicijo. Podjetje mora v 30 dneh po vplačilu kapitala ali izdaji delnic nerezidentom obvestiti Reserve Bank of India (RBI). Obvestilo se posreduje preko obrazca FC-GPR.
Odobritev tujih neposrednih investicij, ki ne sodijo v kategorijo avtomatske odobritve, izvaja Ministrstvo za finance, Uprava za promocijo tujih investicij (Foreign Investment Promotion Board (FIPB), Ministry of Finance). Podjetje lahko za odobritev investicije zaprosi preko obrazca za odobritev ali uradnega dopisa.
Svetovalni hiši ASA & Associates in Corporate Catalyst (India) Private Limited (CCI) sta v juliju 2011 posodobili investicijski vodič, “Key to India Investment”, ki je dosegljiv preko spletne strani
www.cci.in/pdf/india-investment-guide.pdf.
Privatizacija
Z namenom pospešiti gospodarsko rast in konkurenčnost se Vlada Indije zavzema za privatizacijo javnega premoženja. V ta namen je 10.12.1999 ustanovila Oddelek za dezinvestiranje, ki deluje v okviru
Ministrstva za finance. Ob privatizaciji podjetij v javnem sektorju Vlada ohranja večinski delež, to je vsaj 51% in upravljavski nadzor nad podjetji v javnem sektorju.
5. novembra 2009 je Vlada odobrila akcijski načrt za privatizacijo neprofitnih državnih družb. Skupni pregled prihodkov iz privatizacije od fiskalnega leta 1991-92 do tekočega datuma je razviden na spletni strani
www.divest.nic.in/SummarySale.asp.
Zaposlovanje
Indija spada med države z najcenejšo delovno silo, vendar to velja predvsem za ne- in pol-kvalificirano delovno silo (npr. v tekstilni industriji). Cena izobražene delovne sile z univerzitetno izobrazbo pa zaradi vedno večje zastopanosti mednarodnih podjetij v državi, raste.
Podjetja se ob zagonu in širitvi soočajo s številnimi izzivi, vključno z dostopom do zemljišč in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Prav tako se soočajo z vrsto predpisov na trgu dela, ki ga po ustavi upravlja centralna vlada in zvezne države (
indiainbusiness.nic.in/ernst_young_book.pdf, str. 137). Za Indijo so značilne restriktivne politike zaposlovanja, ki zmanjšujejo dinamiko trga dela in reform.
Indijska vlada je v juniju 2011, ob upoštevanju obstoječega sistema poklicnega usposabljanja in glede na realno povpraševanje po kvalificiranih delavcih v državi, predstavila nove politike usposabljanja kvalificirane delovne sile. Indija si je zastavila cilj, da ustvariti 500 mio kvalificiranih delavcev do leta 2022.
Razpoložljivost usposobljene delovne sile na znanstvenem, tehničnem in vodstvenem področju je eden od pomembnih dejavnikov hitrega razvoja Indije in prednost, ki jo prepoznavajo tuji vlagatelji. Oddelek za industrijske odnose v okviru Ministrstva za delo se ukvarja z različnimi področji delovne zakonodaje, ki se uporablja za organizacije v Indiji,
labour.nic.in/welcome.html.
Pravila zaposlovanja so za domača in tuja podjetja enaka. Organizacije, ki zaposlujejo več kot 50 ljudi, so na področju zaposlovanja in odpuščanja strogo nadzorovane s strani lokalnih oblasti in sindikatov. Manjša podjetja imajo pri zaposlovalni politiki bolj proste roke predvsem zaradi ohlapnejše zakonodaje, ki ureja njihov status.
Povprečna plača
Indija nima enotnega sistema plačne politike. V organiziranem sektorju se te določijo na podlagi tarifnih pogajanj med zaposlenimi in delodajalci. V neorganiziranem sektorju so določene minimalne plače, ki med sektorji niso enake. Minimalni osebni dohodek urejuje zakon iz leta 1948. S 1. aprilom 2011 znaša nacionalna raven minimalne dnevne plače 155 Rs.
Glede na raziskave PayScale (
PayScale, Inc, Seattle, ZDA, 31.10.2011) se plače med priljubljenimi delodajalci (Wipro Tecnologies, IBM Global, Infosys Technologies, Accenture, itd.) gibljejo med Rs 198,346 - Rs 592,486 za ženske (15% zaposlenih) in med Rs 276,709 - Rs 843,192 za moške (85% zaposlenih). Podobno je velik razpon med plačami med delavci z različnimi stopnjami izobrazbe, plača za delavca z univerzitetno izobrazbo se giblje med Rs 274,501 - Rs 774,934, z MBA med Rs 293,294 - Rs 962,814, univerzitetni inženir med Rs 328,882 - Rs 968,802. Višina dohodka je odvisna tudi od velikosti podjetja, sredinska vrednost plače mikro podjetja (1-9 zaposlenih) znaša Rs 215,903, medtem ko je sredinska vrednost plače v velikem podjetju (več kot 50.000 zaposlenih) Rs 561,943.
Po informaciji Corporate Catalyst India (
Costs of Doing Business in India, July 2011), lahko znaša povprečna letna plača za pozicijo managerja med 225.000 USD in 5.500 USD, za delavce v tovarnah med 6.700 USD in 800 USD, v marketingu in prodaji med 110.000 USD in 2.200 USD, za administrativna opravila med 10.000 USD in 1.900 USD, v gospodinjstvu med 2.200 USD in 670 USD, k čemur je potrebno prišteti še stroške za socialno varnost, regres za letni dopust, porodniški in očetovski dopust, itd., kar v realnosti pomeni multipliciranje letne osnove za okoli 120 %.