Poslovna zakonodaja

Predpisi o deviznem poslovanju

Rial je uradna denarna enota v Iranu. Pred leti je bil ukinjen ugoden menjalniški tečaj za uvoznike, ki je znašal 1752 riala za dolar. Sedaj velja le en menjalniški tečaj, in sicer približno 11.000 rialov za dolar. Ta tečaj velja tudi za investitorje, turiste in trgovce. Menjava tuje valute za riale je možna tudi na ulicah (črni trg), kar pa je zadnje čase zelo rizično zaradi velikega števila ponarejenih bankovcev. Zato banke in vladne institucije opozarjajo na to in so prav v ta namen omogočile, da lahko vsak Iranec, ki potuje izven Irana brez problema zamenja denar na banki, kar predlagajo tudi tujim državljanom, da se izognejo morebitnim nevšečnostim. Ker se tečaj Riala napram USD nenehno spreminja, je najbolje realno stanje spremljati na spletni strani: http://www.exchange-rates.org/Rate/IRR/USD.

Standardi in tehnični predpisi

Iran še ni član Svetovne trgovinske organizacije temveč je v tej organizaciji opazovalec. Delovna iranska skupina je bila ustanovljena na zasedanju Generalnega sveta 26. maja 2005. Iran je predložil memorandum o zunanje trgovinskem režimu v novembru 2009. Delovna skupina se še ni sestala.

Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si

Predpisi glede etiketiranja in pakiranja

Kakšnih posebnih omejitev glede pakiranja in embaliranja v Iranu ni, potrebno pa je poudariti, da je država članica EAN international. Veljavna EAN koda za Iran je 626.

Patenti in blagovne znamke

Kljub temu, da je Iran podpisnik nekaterih konvencij in protokolov o zaščiti blagovnih znamk, se le ti ne spoštujejo. Kršiteljev ne preganjajo, stopnja posnemanja pa je zelo velika. Najbolj sta poznana dva primera: IBM je v Iranu poznan kot Iran business machines. Tudi njihova pijača Pipi Zam-Zam je popolnoma podobna Coca-Coli, polnijo pa jo v steklenice, ki so ostale tam še iz časov pred revolucijo, ko so tam polnili pravo Coca-Colo.

Nadzor uvoza

Država Iran carini in zadržuje le stvari, ki so namenjene v Iran. Ne carini se blaga v tranzitu, vzorcev in blaga za začasni uvoz. To blago je prosto vseh dajatev in davkov. Pri tem je potrebno treba opozoriti, da je država Iran zelo zaščitniška do svojih proizvajalcev in da je zelo težko, če že ne skoraj nemogoče izvoziti blago, ki ga tam proizvajajo, tudi če je uvoženo blago boljše cenejše, uporabnejše...

Glede na njihove zakone je osnova vrednosti za carinjenje blaga njihova CIF lestvica. Na ocenjeno vrednost dodajo še stroške carinjenja in druge stroške (prevoz, zavarovanje..). Osnova za carinjenje so dokumenti lastnika blaga.

Pomembno:
Izjeme, ki se ne carinijo:

1. Blago, ki je začasno izvoženo v državo je oproščeno carine, če se nato izvozi nazaj ali pa v katerokoli drugo državo.
2. Carine so oproščeni tudi izdelki, ki so namenjeni varčevanju v poljedelstvu, predelovalni industriji, rudarstvu in pakiranju.
3. Poljedeljska oprema je oproščena carine, če: je uvožena v skladu s kakšnim novim zakonom, če se ne proizvaja doma ali če ministrstvo za kmetijstvo potrdi nujnost uvoza.
4. Carine so oproščeni tudi stroji, ki se uporabljajo pri rudarjenju in predelovalni industriji ter so odobreni s strani ministrstva za industrijo.
5. Sestavine in oprema za proizvodnjo zdravil (z določenimi izjemami, ki ščitijo domačo industrijo) so prav tako oproščene carine.

Omejitve uvoza v Iran se delijo v tri velike skupine:

1. Omejitve uvoza glede na stvari in storitve, ki jih prepovedujejo islamski zakoni. Tu gre predvsem za alkoholne pijače, svinjino, pornografski materiali in podobno.
2. Velja prepoved uvoza orožja, streljiva, nestandardnih in zdravju škodljivih dobrin ter radioaktivnih in kontaminiranih snovi.
3. Ukrepi, ki ščitijo domačo industrijo: prepovedan je uvoz izdelkov in storitev, ki so podpbni domačim proizvodom in prepovedani so izdelki nepotrebnih in zelo luksuznih dobrin.

Slovenski izvozniki morajo biti pozorni v kolikor izvažajo na ta trg nekaj kar je v rangu rizičnega in si morajo od ustreznih inštitucij pridobiti dovoljenja. Npr. pri izvozu jeklenih cevi iz Slovenije v Iran. V normalnih okoliščinah to ne bi pomenilo nič posebnega. Cevi so bile namenjene za vgradnjo na avtobuse in sicer za pretok hidravličnega olja. Vendar je ta ista cev uporabna tudi pri izdelavi pušk, pa je bilo potrebno zadevo z izjavo kupca dokumentirati in si s tem zagotoviti pravico uvoza in izvoza. Ali pa, ko neko teheransko lovsko društvo poizveduje po metkih za lovske puške. Navidezno je zadeva zelo jasna, vendar ne, ko gre za državo pod delnimi sankcijami. Najprej je treba v Sloveniji pridobiti dovoljenje za izvoz in na osnovi tega dovoljenja še v Iranu dovoljenje za uvoz, šele takrat se lahko pošiljka odpremi z vsemi rednimi dokumenti.

Za storitve veljajo iste omejitve, razen pri prevozu po Iranu. Domači avtoprevozniki imajo prednost pred tujimi. Tujci morajo plačevati posebne takse za prevoz, ki so odvisne od velikosti, smeri poti in vrste tovora.

Popolna prepoved uvoza velja za:

• alkoholne pijače;
• hazardersko orodje (karte...);
• orožje in exploziva;

• narkotiki;
• revije, slike, filmi in podobno, ki so izven zakonske ureditve in nacionalnega dostojanstva Irana;
• vsak zapis o državi in njeni ureditvi.

Glede na zakonske ureditve in nacionalno dostojanstvo Irana, je tudi pri pripravi izvozne dokumentacije potrebno upoštevati načelo spoštovanja slednjega. Vsa dokumentacija mora biti pripravljena in izpisana v stilu prepričljivosti tako, da vzbudi zaupanje pristojnih organov, ki odločajo o pristnosti dokumentov. V obratnem primeru lahko pride do zavmitve dokumentov, odredba o fizičnem pregledu blaga ali prepoved nadaljnjih poslovnih vezi med partnerjema. V primerih, ko je blago, ki ga izvažamo v Iran po kakšnem kriteriju podobno materialu, ki bi smel biti uporabljen tudi za proizvodnjo orožja(primer: hidravlična cev za vodenje olja na avtobusu je popolnoma enaka cevi, ki se uporablja za izdelavo pušk), je potrebno s strani proizvajalca oziroma dobavitelja napisati:

Izjavo o namenu uporabe materiala, ki natančno pove kje in za kaj bo material porabljen. Da bi se izognili morebitnim problemom, je potrebno temu dati dovolj veliko stopnjo pomembnosti.

Večina finančnih transakcij med državama poteka preko nepreklicnih in nepotrjenih akreditivih v katerih je natančno opredeljeno katere dokumente je potrebno predložiti na banko in do kdaj. Predlaga se posvetovanje z ustreznim bančnim referentom za pregled in morebitno korekcijo akreditiva preden ga potrdimo. V kolikor je vse v redu je potrebno predložiti naslednje dokumente:

Predračun oziroma račun, mora ob vseh naslovih in identifikacijah partnerjev, vsebovati še naslednje postavke:

• jasno napisano številko računa in datum izstavitve,
• zaporedno številko predmetnih pozicij,
• naziv blaga, ki je predmet izvoza,
• vrednost na enoto in skupni znesek (EUR ali USD),
• merska enota in količina,
• način plačila (akreditiv, gotovina, blagovna menjava),
• časovna opredelitev (veljavnost),
• bruto, neto in volumen pošiljke,
• vrsta pakiranja, število zabojev ali palet,
• transport (napisati ali kamionski, morski, letalski, zbirnik), čas trajanja,
• afidavit (to je izjava, da so cene realne in najnižje in ni nepravilnosti pri poslu),
• če gre za vzorce, obvezno napisati, da so to vzorci za testiranje in je njihova vrednost le formalna,
• žig in podpis odgovome osebe.

Predračun oziroma račun sestavi in izstavi dobavitelj blaga. Zapis narejen po dvajset Ietnih izkušnjah poslovanja z Iranom.

Pakirna Iista, to je dokument, ki dokazuje vsebnost pošiljke. Za Iran je še kako pomemben saj mora že na prvi pogled jasno pokazati kaj, koliko in kje je kaj zapakirano. Na osnovi tega se odloči ali je pošiljko treba fizično pregledati ali ne. Velja se potruditi in zapisati naslednje :
 

• Osnovni podatki 0 izvozniku, datum in z velikimi črkami zapis, da je to pakima lista ,
• Številka pakirne liste,
• Za vsak zaboj napisati ločeno pakimo listo,
• Zaporedna številka pozicije v zaboju,
• Naziv pozicije v tem zaboju,
• Število komadov (enot),
• Če gre za vzorce, je treba tudi na ta dokument napisati, da gre za vzorce za testiranje,
• Pakirno listo en izvod obvezno nalepiti na vsak zaboj posebno.

Zapisano na osnovi dolgoletnih izkušenj pri poslovanju z Iranom.

Potrdilo o poreklu blaga, je dokument brez katerega v Iran ni možno izvoziti blaga. Poreklo blaga je nekaj podobnega kot državljanstvo posameznika in je ena od temeljnih podlag, ki določa višino plačila uvoznih dajatev. Osnovna kriterija za pridobitev potrdila o poreklu blaga sta v primeru, da je blago v celoti izdelano ali pridobljeno v državi izvoznici ali je bilo zadosti predelano in se smatra za lokalni proizvod. Potrdilo se izdaja na osnovi vloge pri: GZS-Oddelek za trgovinske Iistine, Dimičeva 13, 51-1504 Ljubljana
Tel.: 01/58 98 122, Faks: 01/58 98 115, e-pošta: bogomila.metlika@gzs.si ali na vseh Območnih zbornicah po Sloveniji.

Potrdilo špediterja oziroma prevoznika, je dokument, ki ga izstavi prevoznik- špediter, izbran za prevoz blaga namenjen za izvoz. V kolikor je plačilo urejeno z akreditivom, je že določeno po kakšni poti bo blago potovalo na zahtevano mesto. Če je predviden prevoz z avionom, omenjen dokument izda letalska družba (A WB), če je ostalo pa špediterji in prevozniki izdajo dokument z mednarodno oznako B/L.

Eden od prevoznikov z dolgoletnimi izkušnjami za Iran, je WIT d.o.o. Ljubljana:
Letališča 16, Ljubljana
Tel +386 1 5249 001
Fax +386 1 5249 003
e-mail: tanja.bizjan@wit.si
url: http://www.wit.si/

Pri njih poskrbijo za vse potrebne dokumente in kakovosten prevoz blaga v vseh oblikah in količinah.

Glede na že obstoječe sancije ZDA in Varnostnega sveta je Washington 16.6.2010 sprejel nov paket enostranskih sankcij zoper Iran in s tem razširil obseg dosedaj sprejete vsebine sankcij. Skoraj istočasno je tudi dne 25.07.2010 EU sprejela sklep o strožjih sankcijah proti Iranu. Te sankcije, ki veljajo za najstrožje doslej, se nanašajo na področja energije, trgovine, prometa in finančnega sektorja ter na ukrepanje proti posameznikom in podjetjem, povezanim z vlado. Vse to je pomembno poznati, preden se dogovorimo o poslu in načinu plačila, kakor tudi o sami izvedbi izvoza. V kolikor ste gotovi, da je posel, ki ga nameravate speljati z iranskim poslovnim partnerjem čist in namen ni povezan z vsebino in navedbami v sankcijskih dokumentih, opravite vse aktivnosti, ki jih izvoz blaga zahteva. V kolikor dvomite, je potrebno zadevo prej preveriti na listini o dvojni uporabi blaga. Še vedno pa je izvoz mogoče izpeljati, tudi če je izdelek na listi z dvojno rabo. V tem primeru je potrebno pridobiti več izjav in dokumentov s strani kupca, kjer se indentificira njegova identiteta, proizvodnja, namen uporabe itd. V kolikor so stvari dokazano čiste, se  tudi za tak posel izda izvozno dovoljenje.

Skratka, ob vseh potrebnih izvoznih dokumentih, moramo veliko pozornosti nameniti porabi materiala ali izdelka, ki ga nameravamo izvoziti v Iran. Posebno opozorilo velja za tiste, ki poslujejo z Iranom ob prejemanju akreditivov od iranskih bank. Preden se sklene posel in preden se odpre akreditiv, je potrebno na banki v Sloveniji s katero slovenska firma posluje, obvezno preveriti, ali akreditive iranskih bank sploh sprejemajo, oziroma ali sprejemajo akreditive zgolj nekaterih iranskih bank, ki niso na črnih listah. Šele po teh informacijah, lahko damo iranskim poslovnežem jasna navodila , kako speljati posel. Iran je velik poslovni potencial za slovenske firme , zato se ne ustrašite poslovanja z Iranci, le upošetavti je potrebno odredbe posameznih sprejetih sankcij in delovati skladno z njihovimi navodili.

Več informacij:

• Carinski postopki
• Market Access Database
• Splošne omejitve pri poslovanju z Iranom 
• Specifične omejitve pri poslovanju z Iranom