Ustanavljanje družb in zaposlovanje

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Formalni pogoji za ustanovitev in poslovanje družb

Delniška družba (Società per Azioni, S.p.A.)

Ustanovitelji:
Delniško družbo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev. Omejitev glede največjega možnega števila ter državljanstva ali stalnega bivališča ustanoviteljev oziroma delničarjev ni.

Kapital:
Najmanjši ustanovitveni kapital je 120.000 evrov. Prispevke v naravi mora ovrednotiti pooblaščeni cenilec, ki ga določi pristojno sodišče. Predvideni kapital delniške družbe mora biti v celoti vpisan, vplačati pa je treba 25 odstotkov nominalne vpisane vrednosti delnic. Večji minimum ustanovitvenega kapitala družbe je predviden za ustanovitev zavarovalnic in investicijskih skladov.

Delnice:
Najnižja vrednost delnice ni predpisana. Delnice so praviloma imenske (azioni nominative) delnice na prinositelja pa so dovoljene le v primeru varčevalnih delnic, ki nimajo glasovalne pravice. Delnice so lahko navadne (azioni ordinarie) in prednostne (azioni privilegiate). Dovoljene so delnice z omejeno pravico glasovanja in delnice brez glasovalne pravice, vendar jih imajo lahko v lasti le zaposleni v delniški družbi in ne smejo presegati 50 odstotkov delniškega kapitala. Družba ima lahko v lasti do 10 odstotkov lastnih delnic.

Zakonske rezerve:
Rezervni sklad družbe se oblikuje z izločanjem 5 odstotkov letnega dobička, dokler ne doseže 20 odstotkov delniškega kapitala. Dovoljeno je oblikovanje sklada za posebne namene, ki je izločen iz premoženja družbe.

Upravljanje:
Leta 2003 je v Italiji prišlo do reforme pri upravljanju kapitalskih družb. Zakon predvideva tri modele upravljanja: enopartitni, dvopartitni in tripartitni model.

Tripartitni model, ki je v Italiji najbolj uporabljen, temelji na skupščini delničarjev, ki imenuje upravo (upravni svet ali upravitelja) in nadzorni svet.

Dvopartitni model vključuje upravo, ki vodi družbo, in nadzorni svet, ki ga imenuje skupščina delničarjev. Nadzorni svet mora imeti najmanj tri člane, za katere ni pogoj, da so delničarji; najmanj eden od njih pa mora biti vpisan v register revizorjev. Nadzorni svet je odgovoren za imenovanje in odpoklic članov uprave ter za nadzor nad poslovanjem družbe.

Enopartitni model ima upravni svet, ki ga imenuje skupščina delničarjev in ki je odgovoren za administrativno upravljanje družbe. Znotraj upravnega odbora se oblikuje nadzorni upravni odbor, ki nadzira delo uprave.

Skupščina delničarjev, ki jo sestavljajo vsi delničarji, je najvišji organ odločanja. Sklicati jo je treba najmanj enkrat letno. Sestanke navadne (assemblea ordinaria) ali izredne skupščine (assemblea straordinaria) delničarjev skliče predsednik upravnega odbora po predhodni (15 dni) objavi v uradnem listu. Skupščino delničarjev lahko skličejo tudi delničarji, ki predstavljajo najmanj 20 odstotkov kapitala družbe.

Če statut družbe ne določa drugače, se odločitve na skupščini delničarjev sprejemajo z navadno večino prisotnih; večje spremembe, kot npr. spojitev družbe ali razširitev dejavnosti morajo potrditi delničarji, ki predstavljajo najmanj eno tretjino kapitala družbe, sprememba dejavnosti družbe, prenos sedeža družbe v tujino ipd. pa morajo potrditi delničarji, ki predstavljajo najmanj polovico kapitala družbe. O vprašanjih, za katere zadostuje navadna večina, lahko glasujejo delničarji tudi pisno ali z uporabo elektronskih sredstev.

Delničarji, ki predstavljajo 10 odstotkov kapitala družbe lahko sprožijo spor pred sodiščem, če je utemeljen sum kršitev dolžnosti direktorjev in revizorjev. Delničarji, ki predstavljajo 5 odstotkov kapitala družbe, imajo pravico do preverjanja letnih finančnih poročil. Oblikuje se lahko tudi posebna skupščina varčevalnih delničarjev (assemblea speciale dei possessori di azioni di risparmio), ki ima pravico do vpogleda v knjigovodstvo in računovodstvo družbe.

Odločitve skupščine izvršuje upravni odbor (consiglio di amministrazione) ali en sam upravitelj (amministratore unico). Mandat traja tri leta, omejitev glede števila, državljanstva ali stalnega bivališča članov upravnega odbora oziroma upravitelja ni.

Nadzorni odbor (collegio sindacale) je obvezen za vse delniške družbe, katerih kapital presega 250.000 evrov. Nadzorni odbor mora imeti najmanj 3 člane, od katerih mora biti vsaj en član registriran revizor (revisore dei conti) pri Ministrstvu za pravosodje. Imenuje jih skupščina družbenikov za obdobje 3 let.

Objavljanje:
Upravni odbor mora pripraviti letno bilanco in izkaz uspeha poslovanja družbe. Letno bilanco mora v 4 mesecih po preteku fiskalnega leta potrditi skupščina delničarjev, informacijo o shranitvi letne bilance v sodni register pa je treba objaviti v uradnem listu. V uradnem listu (Bolletino Ufficiale delle Societa per Azioni e a Responsabilita Limitata) je treba objaviti tudi ustanovitveni akt, letno bilanco, imenovanje in razrešitev direktorjev, revizorjev in stečajnih upraviteljev ter vsako spremembo ustanovitvenega akta družbe.

Evropska delniška družba (Societas Europea, S.E.)

Ustanovitev:

Evropsko delniško družbo se lahko ustanovi na štiri načine: z združitvijo, z ustanovitvijo holdinga, z ustanovitvijo podružnice in s preoblikovanjem. V skladu z uredbo št. 2157/2001 evropsko delniško družbo lahko ustanovijo:

• več delniških družb s sedežem in upravo v Uniji pod pogojem, da sta vsaj dve družbi podvrženi zakonom dveh različnih držav članic EU; pogodba o združitvi v SE,

• delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, ki so bile ustanovljene v skladu z zakonom ene izmed držav članic EU ter imajo sedež in upravo v sklopu Unije, lahko ustanovijo SE holding, če sta vsaj dve družbi:
  • podvrženi zakonom različnih držav članic EU, ali
  • imata vsaj dve leti podružnico, ki je podvržena zakonom druge države članice EU,
• delniška družba s sedežem in upravo v Uniji, ki je podvržena zakonom ene izmed držav članic EU se lahko preoblikuje v evropsko delniško družbo, če ima vsaj dve leti eno podružnico v drugi državo članici EU,

• država članica EU lahko določi, da družba, katere uprava se ne nahaja na območju EU, lahko sodeluje pri ustanovitvi SE pod pogojem, da je le-ta ustanovljena v skladu z zakonom ene izmed držav članic EU, ima sedež v tej isti državi članici ter da ima dolgoročno ekonomsko sodelovanje z državo članico EU.

Uredba zagotavlja fleksibilnost pri spremembi sedeža S.E. iz ene države članice EU v drugo. S tem je zagotovljeno priznanje statuta družbe, ki se je preselila v drugo državo članico EU.

Poleg uredbe o statutu S.E. obstaja direktiva, ki ureja soupravljanje delavcev v procesu ustanavljanja in razvoja evropske delniške družbe. V Italiji je bila ta direktiva sprejeta v sklopu Evropskega zakona 2003. Podrobneje direktiva določa, da se v fazi ustanavljanja nove družbe oblikuje posebna pogajalska skupina med delavci, katere cilj je oblikovanje sporazuma o sodelovanju delavcev pri upravljanju S.E. na način in pod pogoji, določenimi v zakonu.

• Kapital:
  Najmanjši ustanovitveni kapital je 120.000,00 evrov.
   
• Upravljanje:
  Zakon predvideva dva modela upravljanja:enotirni in dvotirni:
   
• Dvotirni model vključuje upravo, ki vodi družbo, in nadzorni svet, ki ga imenuje skupščina delničarjev. Člani nadzornega sveta ne smejo biti hkrati člani uprave. Nadzorni svet imenuje člane uprave, razen če je v statutu določeno drugače. Uprava je odgovorna za tekoče poslovanje družbe ter je dolžna vsaj vsake tri mesece poročati nadzornemu svetu.
   
• Enotirni model vključuje samo upravni svet, ki ga imenuje skupščina delničarjev. Upravni svet je odgovoren za upravljanje družbe. Število članov upravnega sveta ne sme biti manjše od tri.

Skupščina delničarjev, ki jo sestavljajo vsi delničarji, je najvišji organ odločanja. Sklicati jo je treba najmanj enkrat letno. Sestanke navadne (assemblea ordinaria) ali izredne skupščine (assemblea straordinaria) delničarjev skliče direktor po predhodni (15 dni) objavi v uradnem listu. Skupščino delničarjev lahko skličejo tudi delničarji, ki predstavljajo najmanj 10 odstotkov kapitala družbe.

Objavljanje:
Vsi morebitni vpisi ali/ali izbrisi morajo biti objavljeni tudi v Evropskem Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale dell'Unione Comunita' Europea – G.U.U.E.).


Družba z omejeno odgovornostjo (Società a responsabilità limitata, S.r.l.)

Ustanovitev:

Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo poteka prek dveh ključnih elementov; sklenitve družbene pogodbe ali enostranskega akta in vpisa družbe v sodni register, ko družba dejansko postane pravna oseba (persona giuridica). V nasprotju s starimi zakonskimi določbami, nove zakonske spremembe navajajo, da v ustanovnem aktu ni potrebno navajati čas, za katerega se družba ustanavlja in se tako šteje, da se družba ustanavlja za nedoločen čas. Pred pripravo predloga za vpis družbe v sodni register je potrebno izvesti vpis družbenega kapitala in izpolniti obveznosti v zvezi z vplačili denarnih vložkov ter zagotoviti vsa potrebna dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za pričetek poslovanja družb, ki opravljajo posebne dejavnosti. V roku dvajsetih dni od izpolnitve navedenih pogojev je pristojni notar dolžan izvesti postopek za prijavo družbe v sodni register.

Stroški ustanovitve:

Poleg stroškov, ki zadevajo vplačilo osnovnega kapitala družbe, nastajajo v zvezi z ustanovitvijo družbe z omejeno odgovornostjo še notarski stroški in stroški v zvezi v vpisom družbe v sodni register. Višina notarskih stroškov je zelo odvisna od kompleksnosti ustanovitvenega postopka in narave ter dimenzije poslov, ki jih bo nova družba opravljala. Stroški sodnega registra (sodne takse) pa znašajo kot sledi:

• 7% vpisanega kapitala v primeru, da se kapital vplača v obliki stvarnega vložka (oz. 3% v primeru, da stvarni vložek zajema objekte, ki so predmet naravne in/ali kulturne dediščine).
• v primeru, ko je kapital vplačan v denarni obliki, s prenosom delnic ali na drug, z zakonom določen način, pa znašajo sodne takse 129,11 EUR.

Ustanovitelji:
Družbo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev. Ni omejitev glede največjega možnega števila ter državljanstva ali stalnega bivališča ustanoviteljev oziroma družbenikov.

Kapital:
Najmanjši znesek ustanovitvenega kapitala znaša 10.000 evrov. Če v ustanovnem aktu ni drugače določeno se osnovni kapital vplača v denarju. Ob podpisu ustanovnega akta mora biti pri banki ustanovitvi mora biti vplačanih vsaj 25 odstotkov kapitala v denarju, če je ustanovitelj le eden, pa mora biti kapital ob ustanovitvi v celoti vplačan v denarju. Najmanjši znesek nominalne vrednosti posameznega deleža je 500 evrov, višji zneski pa se morajo glasiti na mnogokratnik te vrednosti. Deleži se lahko prenašajo le s soglasjem ostalih družbenikov.

Upravljanje:
Način organizacije in upravljanja določijo družbeniki v ustanovitvenem aktu družbe (atto costitutivo). V njem morajo biti navedena imena družbenikov, direktorja ali uprave ter oseb, pooblaščenih za nadzor računovodstva. Če tako določa statut, lahko uprava samostojno sprejema odločitve na podlagi pisnega soglasja družbenikov.

Skupščina družbenikov ima funkcijo nadzornega sveta. V njeni pristojnosti je imenovanje uprave, odločitve glede distribucije dobička, glede sprememb statuta, organizacije družbe in podobno. Če tako predvideva statut družbe, je glede vprašanj, za katere se zahteva navadna večina, mogoče namesto sklica skupščine pisno glasovanje. Izjema so vprašanja, za katera se zahteva kvalificirana večina.

Nadzorni svet je obvezen za družbe s kapitalom, ki presega 120.000 evrov. Najmanj en član nadzornega odbora mora biti registriran revizor.

Objavljanje:
Uprava mora pripraviti letno bilanco in izkaz uspeha poslovanja družbe. Letno bilanco mora v 4 mesecih po preteku fiskalnega leta potrditi skupščina delničarjev, informacijo o shranitvi letne bilance v sodni register pa je treba objaviti v uradnem listu.

Davek na dobiček:
Podjetja plačujejo v Italiji davek na dobiček podjetij po do 37 - odstotni stopnji. Kapitalski dobički pri prodaji družbe in kvalificirane udeležbe so obdavčeni z 19- odstotno davčno stopnjo.

Predstavništva in podružnice

Tuja podjetja, ki želijo ustanoviti predstavništvo v Italiji morajo izpolniti določene formalne zahteve pri lokalnem sodnem registru. Vloga za ustanovitev predstavništva mora vsebovati sledeče podatke: splošni podatki o predstavništvu (naziv, naslov, ustanovitelji, itd.), osebni podatki odgovorne osebe, skupaj z originalnim izpiskom iz sodnega registra podjetja ustanovitelja predstavništva. V primeru kršitev zakonskih norm pri poslovanju je odgovorna oseba osebno in neomejeno odgovorna za obveznosti predstavništva.

Tuja podjetja lahko v Italiji ustanovijo tudi podružnice. Podružnica velja za trajno stalno organizacijo, zato je podvržena obdavčitvi po zakonu o davku na dobiček pravnih oseb ter je dolžna voditi poslovne knjige v skladu z zakonom o gospodarskih družbah.

Za registracijo podružnice v Italiji je potrebna sledeča dokumentacija:

• overjena kopija ustanovne listine matičnega podjetja,
• overjeno poslovno poročilo matičnega podjetja,
• vloga za pridobitev identifikacijske številke za DDV in davčne številke pravnega zastopnika ter generalnega direktorja matičnega podjetja,
• kopija izpiska iz sodnega registra matičnega podjetja

Viri: Fondazione Aristeia: La nuova S.p.A. e la nuova S.r.l., založba Giuffrè (Milano),

http://www.invitalia.it
http://www.camcom.it

Privatizacija in investicije

V Italiji se je proces privatizacije začel leta 1992. Večina podjetij je v zasebni lasti. V zadnjih 5 letih se pojavlja trend privatizacije tradicionalno javnih ustanov, kot je pošta, železnice in avtoceste. Velik uspeh na delniškem trgu dosegajo tudi privatizacije mestnih komunalnih podjetij (t.i. multiutility), ki se potem združujejo med seboj in ustvarjajo gospodarske velikane (primer: AEM-ASM iz Milana in Brescie, komunalno podjetje, ki nadzira distribucijo elektrike, plina in vode, javno kanalizacijo in odvoz smeti na področju na področju obeh pokrajin in nekaterih drugih območij dežele Lombardije). Ti procesi so pogosto politično nadzirani, zato je možnost tujcev za sodelovanje pri privatizaciji dokaj omejena.

Trenutno je, preko Ministrstva za Ekonomijo in Finance, v lasti države 100% delež ANASA, ki upravlja državne ceste, državne železnice (Ferrovie dello Stato), državni radio in televizija (RAI-Radiotelevisione italiana) in deleži neterih drugih podjetij.

Zaposlovanje

Delovno razmerje opredeljujejo in urejajo določbe od. 2094. do 2134. člena V. knjige Civilnega zakonika.
Stranki delovnega razmerja sta delodajalec in delojemalec. Podjetje, ki namerava zaposliti delavca, mora izbrati nekoga iz seznama iskalcev zaposlitve pri uradu za delo.
Podjetnik predloži uradu:

• sporočilo v primeru zaposlitve že znanega delavca (zakon z dne 23.07.1991 št. 223) ali prehoda delavca iz enega podjetja v drugo (zakon z dne 20.05.1970 št. 300), kar mora podjetnik opraviti v petih dneh od dneva zaposlitve, ali

• zahtevek za izdajo dovoljenja v drugih primerih, med katerimi je najpogostejši primer zaposlitve osebe, ki prihaja iz držav izven Evropske unije; ti delavci morajo prej pridobiti dovoljenje za bivanje.

Glede posebnih nalog je predvideno, da morajo imeti delavci še posebna dovoljenja ali pooblastila (npr. vratarji, zapriseženi varnostniki, vozniki, bolničarji, gradbeni delavci, pripravljavci in prodajalci živil,...). Za nekatere vrste delavcev je obvezen preventivni zdravstveni pregled. Delodajalec lahko zahteva, da mu delavec, ki ga namerava zaposliti, predloži potrdilo o nekaznovanju, šolsko spričevalo, potrdilo o delu, ki ga je opravljal pri prejšnjih delodajalcih in potrdilo o odsluženem vojaškem roku.

Pogodba o zaposlitvi je lahko sklenjena za določen ali nedoločen čas. Pri pogodbah za določen čas obstajata dve posebni možnosti:

• pogodba o vajeniški dobi za mladino med 15. in 24. letom brez diplome ali poklicne usposobljenosti, ki se s praktičnim delom in poukom strokovno usposablja ali
• pogodba o pripravništvu za mladino med 16. in 32 letom z diplomo, toda brez praktičnega znanja.

Zakonski odlok 276/2003, bolje poznan kot Zakon Biagi, uvaja v zakonodajo, ki ureja področje delovnih razmerij, pomembne spremembe, ki na trg dela vnašajo večjo fleksibilnost in tako pripomorejo k zmanjšanju brezposelnosti.

Dve najpomembnejši spremembi sta:

• Veljavnost novih tipov pogodb, ki podjetjem omogočajo prilagajanje kadrovskih potreb potrebam večjega obsega poslovanja oz. dovoljujejo hitro zmanjšanje kadrov v primeru zmanjšanja obsega poslovanja
• Uvajanje novega režima t.i. »pogodb o sodelovanju«, ki predvidevajo zaposlovanje specifičnih kadrov za čas poteka določenega projekta

Obe spremembi omogočata podjetjem veliko prilagodljivost kadrovskih potreb dejanskim potrebam poslovanja, znatno znižanje stroškov dela, zlasti v obdobjih zmanjšanega obsega poslovanja, in s tem seveda pripomoreta k večji ekonomski učinkovitosti podjetij.

Zaposlovanje tuje delovne sile
Delodajalec italijanskega državljanstva oz. tuji državljan s statusom regularnega priseljenca lahko zaposluje tuje državljane. Tujci lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi ali opravljajo samostojno dejavnost (zakon z dne 28.02.1990 št. 39).

Dovoljenja za bivanje, ki omogočajo vpis na uradu za delo ter začetek dela so sledeča:

• delovno razmerje,
• vpis na seznam za zaposlitev/brezposelnost,
• samostojno delo,
• družinski razlogi,
• politični azil,
• študij in izobraževanje (največ za 20 ur tedensko oz. 1.040 ur letno – 14. člen D.P.R. 394/99),
• čakanje na zaposlitev.

Dovoljenja za bivanje, ki ne dajejo pravice vpisa pri uradu za delo ter omogočajo pričetek dela:

• turizem,
• poslovni nameni,
• pravni nameni,
• zdravniška nega,
• prošnja za politični azil,
• verski razlogi,
• mladoletnost.

Pri dovoljenjih za bivanje, ki ne dajejo pravice vpisa pri uradu za delo je mogoče spremeniti namembnost in sicer za namene samostojnega in sezonskega dela. Število spremenjenih dovoljenj je omejeno. D.P.L. (Direzione Provinciale del Lavoro – Območna služba za delo) namreč postavlja letne kvote za dovoljenja za bivanja, ki se jim lahko spremeni namembmost.

Delovna knjižica:
Tudi kdor nima delovne knjižice se lahko vpiše na seznam pri uradu za delo. Delovno knjižico izdaja urad za inšpekcijo dela, vendar šele ko oseba prične z delom. Uradu je potrebno predložiti samo fotokopijo obrazca C/ASS v primeru zaposlitve v podjetju. V primeru zaposlitve pri samostojnih podjetnikih pa je potrebno uradu za inšpekcijo dela predložiti izpisek INPS-a (Istituto Nazionale per la Previdenza Sociale – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).

Ministrstvo za delo je še vedno pristojno za nadzor nad vhodom tujcev v državo ter za izdajanje delovnih dovoljenj. Delodajalci, ki so lahko podjetja ali samostojni podjetniki, zainteresirani za zaposlitev (za delovno razmerje za določen in nedoločen čas ter za sezonsko delo) tujca, morajo D.P.L.-ju (Območna služba za delo) predložiti prošnjo za izdajo delovnega dovoljenja. Za sezonska dela lahko prošnjo vložijo Interesna Združenja v imenu svojih članov.

Posebni primeri vstopa iz tujine:
Vstopi s strani tujcev, ki niso predmet letnih kvot, ki so naštete v 27. členu T.U. Zakonski odlok 286/98:

• generalni direktorji in visoko specializirano osebje,
• zaposleni, katerim osebni dohodek izplačuje podjetje s sedežem v tujini,
• profesorji in univerzitetni raziskovalci,
• prevajalci,
• gospodinjska pomoč delodajalca,
• profesionalne izobraževanje.

Pridobitev delovnega dovoljenja za delo v Italiji za državljane držav članic Evropske Unije
Državljani držav članic EU potrebujejo za pridobitev delovnega dovoljenja v Italiji le dovoljenje za bivanje (permesso di soggiorno). Za pridobitev tega pomembnega dokumenta je potrebno pristojnim organom (Questura) dostaviti: veljavni potni list, zdravstveno izkaznico (tessera sanitaria), pogodbo o delu, dokaz o bivanju oz. nastanitvi (npr. najemno pogodbo).
Za pridobitev stalnega prebivališča (residenza) v Italiji se mora tuja oseba prijaviti na lokalnem matičnem uradu.