Tržne poti, distribucija
Podjetja, ki želijo biti uspešna na trgu Južne Koreje, morajo imeti lokalnega predstavnika. To še posebej velja za tržišča, kot je Koreja, kjer se poslovni odnosi gradijo na podlagi osebnih povezav ter stikov. Najpogostejše oblike so:
- imenovanje registriranega agenta na podlagi provizije, ki je lahko ekskluzivni ali neekskluzivni
- kot agent lahko nastopa tudi registrirano podjetje
- ustanovitev lastnega prodajnega podjetja, ki ga vodijo ljudje iz matičnega podjetja, ostali zaposleni pa so Korejci.
Dovoljenje za uvoz v lastnem imenu imajo samo trgovci, ki so registrirani pri vladi. V primeru imenovanja podjetja kot agenta, to predstavlja določeno prednost pred imenovanjem zgolj agenta na podlagi provizije. Podjetje lahko samo uredi vso dokumentacijo, potrebno za uvoz, ter uvaža za lasten račun. Vendar gre velikokrat za večja podjetja, ki so dejavna tako na strani uvoza, kot tudi izvoza. Ker praviloma zastopajo več različnih podjetij, obstaja dvom, ali in v koliki meri posvečajo aktivnosti posameznim proizvodom, kar še posebej velja v primerih, ko gre za specifične proizvode, ki prinašajo manjše stopnje zaslužka.
Za iskanje lokalnega predstavnika se je priporočljivo obrniti tudi na Association of Foreign Trading Agents of Korea. Association of Foreign Trading Agents of Korea (AFTAK) deluje v okviru Korea Importers Association. Gre za privatno združenje, ki je nastalo pod pokroviteljstvom vlade, ter skrbi za povečanje uvoza v Korejo. Dejavnosti AFTAK-a so med drugim tudi organiziranje gospodarskih misij v tuje države, z namenom navezave konkretnih oblik sodelovanja pri plasiranju uvoženega blaga v Korejo. Skladno s svojim poslanstvom združenje organizira tudi letne gospodarske delegacije v različne dele sveta. Le-teh se udeležujejo predstavniki podjetij, ki so zainteresirani za uvoz različnih proizvodov v Korejo. Do začetka leta 2000 je bilo zakonsko določeno, da morajo biti prodajni agentje obvezno člani AFTAK-a. AFTAK v svoji publikaciji AFTAK TRADE NEWS objavlja številne poslovne priložnosti, katerih objava je brezplačna.
Tržno komuniciranje, promocija
V Koreji so prisotne tako
domače kot tuje oglaševalske agencije, saj je oglaševalski trg od leta 1991 popolnoma odprt tudi za tuje oglaševalske agencije. Danes so v Koreji prisotne vse največje svetovne oglaševalske agencije. Slovenskim podjetjem, ki želijo organizirati marketinško kampanjo priporočamo uporabo lokalnih agentov, saj je trg televizijskih in radijskih reklam v veliki meri reguliran.
KBS 1 in KBS 2 sta
medijski hiši, ki sta v popolnem lastništvu korejske vlade. Drugi dve mreži MBC in SBS sta neodvisni. Vendar poteka trženje oglaševalskih terminov na vseh štirih mrežah izključno preko vladne prodajne organizacije
Korea Broadcast Advertising Corporation. KOBACO (Korea Broadcast Advertising Corporation) je javna inštitucija, ki je imela do nedavnega ekskluzivno pravico do trženja oglasnega časa na radijskih ter televizijskih postajah v Koreji. Čeravno je to dopuščeno tudi drugim ponudnikom, oziroma podjetjem, je še vedno največji KOBACO. Z njim sodelujejo vse največje oglaševalske agencije. Skladno s programom privatizacije podjetij, ki so v lasti vlade, namerava korejska vlada vrniti prodajne pravice zopet nazaj posameznim medijskim hišam.
Televizije običajno ne oddajajo svojega programa v zgodnjem popoldnevu ter v poznih večernih oziroma zgodnjih jutranjih urah. V zadnjih treh letih je bilo ustanovljenih veliko lokalnih televizijskih programov, ki preko kabelskih sistemov oddajajo različne programe, od poslovnih novic, športa, glasbe. Med njimi najdemo tudi dva kanala televizijske prodaje.
Obstaja veliko FM in AM radijskih postaj, ki nudijo programe v tujih jezikih. The American Forces Network (AFN) pa je edini, ki nudi 24 urni program v angleškem jeziku. Njegova frekvenca je 1,530 AM in 102.7 FM.
Elektronsko poslovanje
Uporaba interneta je v Koreji izredno razširjena. Kar 70% populacije je v letu 2008 uporabljalo internet. Raziskave kažejo, da skoraj 70 odstotkov gospodinjstev uporablja internet za iskanje informacij, slabih 15 odstotkov za igranje igric, 9 odstotkov za spletno klepetanje in dobrih 7 odstotkov za elektronsko pošto. 79,8% vseh gospodinjstev ima dostop do interneta in 99% gospodinjstev, ki ima dostop do interneta je naročena na širokopasovni internet (podatki za 2009).
Večina vladnih ustanov ter večjih podjetij ima svoje internetne strani tudi v angleščini. Elektronska pošta predstavlja že običajen način komunikacije.
Korejska vlada teži k temu, da bi Koreja postala ena izmed vodilnih ekonomij, ki bazirajo na informacijski tehnologiji.
Plačevanje
Običajni načini plačevanja v mednarodni trgovini z Južno Korejo so nepreklicni akreditiv, dokumenti proti akceptu, dokumenti proti plačilu ali pa plačilo na odprt račun. Vendar se v zvezi z zadnjim načinom plačila priporoča previdnost, še posebej pri novih kupcih. Slovenske banke nimajo svojih predstavništev v Koreji. Imajo pa večje slovenske banke korespondenčne odnose s številnimi večjimi korejskimi bankami.
Običajna valuta, ki se uporablja v primeru menjave s tujino je ameriški dolar.
Pomembno je da je izvozna dokumentacija pravilno izpolnjena. Še posebej ob uporabi akreditivne oblike. Drugače se zna postopek poplačila precej zaplesti.
Korejci so trdi pogajalci, pripravljeni plačati pošteno ceno. Morebitnih ekstra profitov ne gre pričakovati. Cene naj bodo ponavadi v pariteti FOB, saj Korejci radi sami organizirajo prevoz, ter tako poskušajo doseči najugodnejšo ceno tudi tukaj.
Transport
Zaradi geografske oddaljenosti Južne Koreje sta možna dva načina transporta: ladijski ter letalski transport. Zaradi cene je najpogosteje uporabljen ladijski transport, ki lahko poteka tudi preko
Luke Koper.
Distribucijski kanali v Južni Koreji so dobro razviti. Avtocestno omrežje je že sedaj zelo dobro razvito, a ga vlada še naprej razvija. Ravno tako je zelo dobro razvit letalski ter morski transport s številnimi
pristanišči ter
letališči.
Distribucijski kanali v trgovski dejavnosti se ravno tako hitro spreminjajo. Medtem, ko so do nedavnega prevladovale majhne družinske trgovinice, se pojavlja vedno več velikih trgovskih središč v večjih mestih. Le-to predstavlja dobre možnosti za trženje tujih proizvodov.
Korejska vlada je odprla nekaj prostocarinskih con, predvsem z namenom dodelave uvoženega blaga namenjenega v nadaljnji izvoz. V teh conah lahko podjetja v tujem lastništvu proizvajajo, sestavljajo, ali obdelujejo proizvode namenjene za izvoz. Pri tem lahko uporabljajo surovine in material, ki ga lahko začasno uvozijo brez plačila carinskih, davčnih ter drugih dajatev.
V letu 2000 sta pričela veljati dva nova zakona, ki urejujeta prosto carinske cone v Koreji. Prvi zakon je nastal pod okriljem Ministrstva za finance in ekonomijo, drugi pa pod okriljem Ministrstva trgovino, industrijo in energijo. Oba zakona zagotavljata večjo svobodo pri delovanju v prosto carinskih conah. Tako se lahko v skladu z določili zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za Finance in ekonomijo ustanavljajo prosto carinske cone v pristaniščih, letališčih, kjer je dovoljen carine prost promet z blagom in storitvami. Druga možnost pa so carinske cone znotraj ozemlja Republike Koreje. Skladno z določili zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za trgovino, industrijo in energijo, lahko v teh conah delujejo podjetja, ki proizvajajo za izvoz. Podjetja, ki v njih delujejo, so lahko domača ali tuja. Pri tem so vsi materiali, ki se uvažajo, ter so namenjeni za proizvodnjo proizvodov za izvoz, carine prosti.