Spoznaj državo

v

Vas zanimajo aktualne informacije o poslovnem okolju katere izmed 51-ih izbranih držav?

  • Domov
  • Tiskaj
  • Dodaj med priljubljene
  • Pošlji prijatelju
posodobljeno: 19.12.2011

Prodaja

Tržne poti, distribucija

Južnoafriški trg ponuja tujim dobaviteljem več načinov distribucije blaga. Ena od možnosti je ob pomoči agenta ali distributerja direktno trgovskim centrom in trgovinam na drobno. Dobavitelj se lahko odloči za naslednji dve možnosti distribucije; preko grosistov ali pa brez pomoči lokalnih posrednikov dobavi blago preko lastnih podružnic z lastno prodajno mrežo direktno do končnega uporabnika.

Trgovina na debelo (Wholesalers)
V določenih primerih dobave industrijskih surovin je uspešna distribucija možna le pod pogojem, da je blago stalno na zalogi. Enako velja za nekatere vrste potrošnega blaga, ki se dobavlja v večjih količinah in kjer je povpraševanje po blagu konstantno. Tovrstno distribucijo načeloma lahko zagotovijo le grosisti.

Organizacije trgovcev na drobno (Retail organizations)
Veliko tujih dobaviteljev prodaja svoje izdelke preko posebej za to organiziranih skupin trgovcev na drobno. Sem spadajo potrošniške korporacije, trgovske hiše, verige trgovin in združenja trgovcev na drobno. Tovrstne organizacije nastopajo na trgu izdelkov na podoben način kot grosisti.

Trgovci na drobno (Consumer retail)
Južna Afrika ponuja obsežen spekter prodaje na drobno. Trgovci na drobno so locirani vedno v bližini porabnikov. Nastopajo kot mali posredniki raznovrstnih izdelkov v obliki specializiranih trgovin, ki ponujajo le eno linijo izdelkov (kot npr. oblačila, elektronika ali pohištvo) ali preko ekskluzivnih butikov. Prodaja na drobno poteka tudi preko verige malih trgovin (hrana, oblačila, kopalniška oprema, gospodinjska oprema) ali pa preko trgovskih hiš s posebnimi oddelki za določene vrste izdelkov in podobno.

Supermarketi in hipermarketi, ki prodajajo izjemno velike količine praktično vsega potrošnega blaga po sistemu samopostrežne prodaje, rastejo kot gobe po dežju in so poslovno izredno uspešni.
Hipermarketi so locirani v predmestnih nakupovalnih centrih. Njihova distribucijska mreža je organizirana tako, da kupujejo izdelke direktno pri proizvajalcih. Na ta način se izognejo verigi posrednikov, dosežejo nizke marže, višji promet in znižanje cen pri konkurenci.

Servisiranje izdelkov (After-sales agents)
Za izdelke tehnične narave morajo tuji dobavitelji oziroma njihovi posredniki pooblastiti uradnega agenta, ki bo skrbel za uspešno servisiranje izdelkov. Ni nujno, da je to podjetje, ki je sicer uvoznik omenjenega izdelka, niti ni potrebno, da je to podjetje, ki skrbi za plasiranje in prodajo izdelka na trgu. Bistveno je, da je tako podjetje geografsko in tehnično sposobno ter pripravljeno nastopati na trgu kot uradno pooblaščeni serviser.
Pri tem je imenovanje primernega agenta bistvenega pomena za zagotovitev obstoja in imena izdelka na Južnoafriškem trgu.

Agenti in distributerji
V Južnoafriški republiki imata besedi agent in distributer prav poseben pomen.

Agent v izrazito pravnem pomenu besede pomeni osebo, ki predstavi tretjo osebo principalu tako, da prenese principalu naročilo tretje osebe ali pa sklene pogodbo s tretjo osebo v imenu in za račun principala. Njegova storitev je plačana s strani principala v obliki provizije. Višina provizije je različna glede na vrsto posla.

Ključni napotki ob izbiri pravega agenta:
  • Treba je imenovati agenta, ki dobro pozna trg izdelkov, ki jih ponuja principal. Južnoafriški poslovni sektor je relativno majhen zato morajo podjetja pripraviti svoje pristope in načine plasiranja izdelka. Ti so različni od sektorja do sektorja. Južna Afrika je velika dežela z devetimi provincami zato je treba dobro premisliti o načinu distribucije znotraj trga samega. Mali agenti si ne morejo privoščiti načina infrastrukture, ki bi podpiral tudi druge province zato običajno za izdelek enega dobavitelja deluje več agentov in sicer za vsako provinco posebej.x
  • Priporočljivo je imenovati agenta v vsakem večjem mestu (Johannesburg, Cape Town, Port Elizabeth, in Durban). Z vsakim agentom posebej se sklene ločena agentska pogodba. To je edini način, da so pokrite vse province v deželi ter tudi edini način pravega nadziranja dela agentov.

Na splošno je Južna Afrika trgovska meka za vrsto izdelkov, še posebej ker je odskočna deska za vso Južnoafriško regijo. Pravilna izbira agenta odpira tako tudi možnosti širjenja trga na sosednje dežele.

Distributerji
so osebe, ki kupujejo na zalogo v svojem imenu in za svoj račun. V zameno je distributerju običajno ponujena ekskluzivna pravica prodaje določenega izdelka na določenem področju in določeni vrsti kupcev (porabnikov). Sporazum, ki ga sklene distributer z dobaviteljem je podoben kot pri sporazumu med dobaviteljem in agentom, razlika je le v ceni izdelka in načinu dobave. Pri tem nastopa distributer kot principal na svojem trgu. Distributerji zaradi narave samega posla običajno na trgu dosegajo boljše in praviloma nižje cene kot agenti.

Napotki pri izbiri pravega distributerja so enaki kot napotki pri izbiri pravega agenta.

Na spletni strani www.webtraders.co so po abecednem redu našteta različna podjetja, ki ponujajo svoje storitve za različna področja gospodarstva.

Slovenski predstavniki
Trenutno v JAR ni nobenih uradnih slovenskih gospodarskih predstavništev, lahko pa se pri iskanju poslovnih priložnosti obrnete na ga. Živo Leskošek, ki je ustanovila podjetje v JAR za pomoč pri iskanju poslov slovenskim podjetjem v JAR in Južnoafriškim podjetjem v Sloveniji.
E-mail: zivalb@mweb.co.za
Tel: +27(0)82 954 6890
Fax: +27( 0)86 684 2178

Špediterji in carinski agenti
JAR je razvila visoko konkurenčno prvorazredno špeditersko in kurirsko infrastrukturo, ki deluje tako na domačem in na mednarodnem trgu. Služi vsem kategorijam in dimenzijam različnih vrst blaga.
Zaradi problemov s katerimi se sooča južnoafriška pošta pri dostavljanju poštnih pošiljk na nekatere fizične naslove naslovnikov (dostava pošiljk na fizične naslove , kot ga poznamo v Evropi, prihaja v navado šele zadnja leta), je bilo ustanovljeno veliko manjših neodvisnih podjetij, ki sedaj dopolnjujejo razširjen obseg poštnih uslug (manjši kurirski servisi).

Špediterji v JAR pripravijo vso potrebno dokumentacijo, plačajo vse potrebne takse in obveznosti in tako dobijo vsa potrebna dovoljenja. Plačajo vse dajatve v pristaniščih, ladijski ali letalski transport ali kateri koli drugi transport blaga, kakor tudi uredijo vse potrebno, da je blago dostavljeno stranki.

V državi je približno 300 špediterjev in/ali agentov, ki opravljajo carinjenje blaga in so člani SAAFF (SA Association of Freight Forwarders). SAAFF so tudi člani mednarodnega združenja FIATA in IAFF (International Association of Freight Forwarders), s sedežem v Ženevi. Vsi člani se držijo strogega zakonika etike in standardov.
Tel.: +27 (0)11 726 40 19
Fax.: +27 (0)11 726 34 15
E-mail: saaff@saaff.org.za

Pioneer Freight Service je eden od vodilnih registriranih špediterjev in carinskih agentov.

  • Odpošiljatelji blaga (Freight Forwarders)
Ti lahko sodelujejo v procesu kot principali, ali pa prevzemajo odgovornost le kot prevozniki in agenti.
Kakor povsod po svetu tako se tudi v JAR stranke obračajo na špediterje za nasvet o najbolj optimalnih možnih poteh prenosa blaga.
  • Carinski agenti (clearing agents)
Specializirane firme, ki skrbijo, da bo blago pravilno deklarirano za prehod preko carinskega območja.

Tržno komuniciranje, promocija

Južna Afrika je izjemno dinamična kombinacija različnih kultur tako dežel razvitega kot tudi tretjega sveta. Različni jeziki, različna izobrazba in običaji vodijo k raznolikosti poslovnega sektorja.

V zadnjem desetletju je Južnoafriška republika doživljala pravi razcvet na vseh nivojih tržnega komuniciranja. Potem ko se je JAR poslovila od apartheida, zaradi katerega je bila mednarodna trgovina prej praktično onemogočena, so se možnosti ponovno odprle.

Oglaševanje

Oglaševalska industrija v deželi je še posebej raznolika in dinamična, tako kot njen trg. Stopnjuje se od komuniciranja na nivoju neizobraženih odročnih podeželskih skupnosti do zahtevnega komuniciranja na »high-tech« tržišču. Prodira v vse sektorje: v tisk, v radijske in TV medije pa vse do oglaševanja na javnih mestih (obcestni panoji, svetlobne reklame itd.).
V ospredje stopa oglaševanje preko interneta; po poročilih ASA (Advertising Standards Agencies) je bilo v letu 2000 za promocijo različnih proizvodov in storitev na internetu porabljenih preko 8 milijard randov.

Južnoafriški trg je razdeljen na dva dela, na podeželskega in urbanega. Socialno ekonomski faktor igra pomembno vlogo pri izbiri medija. Na podeželju je v prednosti radijsko oglaševanje, razlog je preprost; električna energija je izredno poceni, prav tako cena radijskih aparatov. Televizija in časopisni mediji so za podeželje sorazmerno drag medij.

Oglaševalske agencije in združenja
Mednarodne oglaševalske agencije so dobro zastopane preko utečenih tržnih kanalov ali pa preko domačih partnerjev. Domače oglaševalske agencije so enakovredno prisotne. Domača oglaševalska industrija je mednarodno priznana, kar kaže veliko število mednarodnih nagrad, ki jih prejemajo na področju oglaševanja.

ACA (Association for Communication and Advertising) je združenje oglaševalskih agencij, ki svojim članicam nudi svetovalne in druge storitve. Na njihovi spletni strani, ki je v angleškem jeziku ima direktorij, ki po abecednem redu našteva vse znane agencije s področja komunikacij in oglaševanja.

SAARF (South African Advertising Research Foundation) je raziskovalno združenje, ki vodi in nadzoruje področje tržnih raziskav.
ASA (Advertising Standards Authority) izvršuje nadzor nad oglaševalsko industrijo skladno z zakonsko prakso in mednarodnimi standardi.

Elektronsko poslovanje

JAR ima dobro razvit internetni in e-commerce sistem. Tovrstno poslovanje ni samo poenostavilo načina komuniciranja, temveč ga je bistveno pospešilo. Poleg tega je internet stroškovno ena najučinkovitejših metod trženja. Kljub velikemu prodoru interneta do poslovnih uporabnikov ter premožnejših pa velika večina nižjega plačilnega razreda v JAR še vedno ne uporablja interneta.

Število uporabnikov interneta najhitreje narašča pri skupini, ki ima dostop preko skupnih omrežij (podjetja, banke in druge organizacije), sledijo mu akademski uporabniki in raziskovalni inštituti. Zasebni uporabniki so številčno na koncu lestvice uporabnikov.

V zadnjih letih je postalo jasno, da je sistem interneta in elektronske pošte izobraževalno in poslovno orodje, do katerega bi morali imeti dostop vsi Južnoafričani.

Internetne in e-commerce storitve so dobro sprejete v širokem spektru gospodarstva. Največji uspeh dosegajo na področju finančnih in investicijskih storitev. Prevladujejo
»business to business« transakcije. Rast uporabe internetnih storitev je predvidena v sektorjih nepremičnine, avtomobilska industrija, računalniška ponudba, skrb za zdravje in turizem.

Južnoafričani so preko interneta v letu 2006 nakupili za 688 milijonov randov vrednosti različnih izdelkov. Pričakujejo, da bo znesek za leto 2007 dosegel višino 929 milijonov randov (Poročilo: Online Retail in South Africa 2007). Omenjeni zneski ne vključujejo prodaje letalskih vozovnic domačih prevoznikov, ki so v letu 2006 dosegli 2,3 milijard randov. Znesek, izključno od prodaje letalskih vozovnic, je skoraj štirikrat presegel znesek preostalih nakupov preko interneta. V letu 2007 domači prevozniki pričakujejo prodajo letalskih vozovnic po tej poti do višine 3 milijarde randov.

Vir: http://www.internetworldstats.com/af/za.htm

Plačevanje

Južnoafriške banke delujejo v skladu z mednarodnimi bančnimi standardi in ponujajo enega modernejših bančnih sistemov na svetu. Stranke imajo dostop do svojih računov po vsej državi 24 ur na dan, vse leto.

Z liberalizacijo gospodarstva in bančnega sistema (s sproščeno politiko menjave tujih valut) je JAR ponovno postala izjemno zanimiv trg. Domače banke ponujajo svoje storitve tudi zunaj meja JAR preko vedno večjega števila svojih lastnih predstavništev v tujini. Tudi tuje banke so vedno bolj prisotne. Bančni sistem je usmerjen in nadzorovan preko Registra bank (Registrator of Banks), ki deluje pod okriljem SARB (South African Reserve Bank) in sledi standardom Baselskega komiteja.

Plačevanje s kreditnimi karticami in potovalnimi čeki
Plačevanje je možno z večino mednarodno priznanih kreditnih kartic, kot so American Express, Diners, Master Card (Eurocard), Visa. Poudariti je treba, da je njihova uporaba omejena v manjših mestih, nekaterih delih podeželja in v nekaterih grosističnih trgovinah. Uporaba kreditnih kartic na bencinskih servisih le počasi prodira v veljavo. Se vedno je veliko servisov, ki za plačilo storitev sprejemajo le gotovino ali kartico domače banke , namenjeno le nakupu bencina in blaga, ki ga ponujajo bencinski servisi sami.

Sistem plačevanja s potovalnimi čeki je enak kot v Evropi. Za unovčenje potovalnih čekov Thomasa Cooka pri bankah ni treba plačati posredniške provizije.

Vse večje slovenske banke nudijo plačevanje in prejemanje plačil z Južno-Afriško Republiko (JAR) in njenimi bankami. Pri tem običajno uporabljajo korespondenčne banke. Najbolj povezane banke v Sloveniji so NLB in podružnice tujih bank (avstrijske, Banka Koper), ki nudijo tudi financiranje izvoznih poslov. Plačilni roki so običajno 30 - 60 dni, tveganje neplačila pa je v letu 2008 precej nižje od povprečnega svetovnega tveganja neplačila. Vseeno priporočamo uporabo bolj varnih oblik plačevanja.

Pregled oblik plačevanja in tveganja za izvoznike:

Tveganje
Po podatkih Country Risk Analysis, ki ga pripravlja OECD in je uradni del pravnega reda EU, se JAR uvršča v tretji razred tveganja – to je povprečno tveganje. Po podatkih francoske agencije Coface se uvršča v razred A3 (najboljši je A1, najslabši pa D) po kriteriju Country Risk Rating. Po poslovni klimi je JAR ocenjena enako z A3. Za primerjavo, Slovenija ima rating A1 za tveganje in A2 za poslovno klimo. Ratingi primerljivih držav.

Zavarovanja in izterjava
Za zavarovanje kreditov ter izterjave je v Sloveniji najboljša možnost SID banka d.d., Ljubljana in njena hčerinska družba Prva kreditna zavarovalnica. Za izterjavo lahko pomaga tudi njihova hčerinska družba Pro – kolekt d.o.o., ki pa ima omejeno geografsko pokrivanje. SID banka ima že od samega začetka rednega poslovanja v svoji ponudbi izdajanje jamstev, katerih namen je pospeševanje izvoza za izvajanje investicijskih del v tujini, za izvoz opreme ali drugega blaga. Jamstva so najpogosteje v obliki naslednjih storitvenih garancij:
  • tenderske
  • za vračilo prejetega avansa
  • za dobro izvedbo posla
  • za odpravo pomanjkljivosti v garancijski dobi
  • za vračilo zadržanih zneskov
  • carinske garancije
  • druge garancije.

Po potrebi jih SID banka izda tudi v obliki akreditivov »stand-by«. Poleg naštetih garancij izdaja SID banka tudi avale in druge vrste poroštev.

Dvig gotovine
Poleg dviga gotovine na bančnih okencih je možen tudi dvig na bankomatih, ki so nameščeni skoraj pred vsako banko. Previdnost ob uporabi bankomata ni odveč.

Zavarovanje plačil - plačevanje
Pri izvozno uvoznih poslih je plačevanje blaga preko nepreklicnega dokumentarnega akreditiva ustaljena praksa, prav tako tudi potrditev akreditiva, kadar se stranki za to dogovorita. Enako velja za vse vrste garancij prvorazrednih svetovnih bank vključno s potrditvijo garancije, če je to potrebno, kakor tudi za inkaso plačila.
Izdajanje menic za zavarovanje plačil in njihovo avaliranje je pri izvozno uvoznih poslih možno, vendar se v praksi uporablja manj pogosto.

Banke, ki so korespondenčne z NLB:

Transport

Transport in logistična infrastruktura v JAR sodita med ene najbolj moderniziranih distribucijskih sistemov na svetu ter štejeta med bistvene dejavnike celotnega uspeha gospodarstva v državi. Več informacij lahko najdete tudi na strani Ministrstva za promet.

Največji transportni operater v JAR je holding Transnet, ki je v državni lasti. Podjetje pokriva 30 odstotkov vsega prevoza blaga, preostali 70-odstotni tržni delež pa si delijo zasebna transportna podjetja. V njegovi sestavi je šest organizacij, njihove dejavnosti so povezane z različnimi vrstami transporta in logistike:
Letalski transport

JAR ima 148 registriranih letališč/aerodromov, kategoriziranih kot javna ali zasebna letališča. Sem spada tudi deset glavnih letališč, ki so pod organizacijskim okriljem Airport Company of South Africa (ACSA). Med drugimi so to: O.R. Tambo International Airport (ORTIA) v Johannesburgu (promet 8.9-millionov potnikov letno), Cape Town International Airport (promet 3.8-millionov potnikov letno), Durban International Airport, kakor tudi letlišča Port Elizabeth, East London, George, Kimberly, Upington, Bloemfontein in Pilansberg.
Na dveh glavih letališčih, tako v Johannesburgu, kakor tudi v Capetownu pristajajo skoraj vse največje svetovne letalske družbe.

ACSA je največja letališka družba na celotnem Afriškem kontinentu. Samo na Južnoafriških letališčih, ki so pod okriljem ACSE, pristaja več kot 50 letalskih družb z več kot 200.000 pristanki letal in preko 23milijonov potnikov letno.

Podjetje ATNS (Air Trafic Navigator Service), ki je pod okriljem ACSA, je družba, ki je odgovorna za učinkovito vodenje letalske kontrole in kontrole navigacijske opreme. Kontrolni centri zračnega prometa so na 23 letališčih po državi.

Od domačih letalskih družb je na prvem mestu South African Airways (SAA). Južnoafriški državni prevoznik leti v preko 700 mest, vključujoč 20 destinacij na ostalem Afriškem kontinentu. SAA ponuja tudi vzdrževanje letal velikemu številu svetovnih prevoznikov.

Za letalski prevoz blaga in njegovo distribucijo je dobro preskrbljeno. Po državi je dvanajst večjih kargo centrov, ki skrbijo za nadaljnjo distribucijo blaga.

Železniški transport

Večino železniškega transporta pokriva firma Spoornet, ki je največje podjetje pod okriljem Transneta. V njeni sestavi je oddelek luškega prometa, cevovodi, cestna vlečna služba in oddelek letalskih prevoznikov. Glavna dejavnost firme je izvajanje logističnih uslug specializiranih za stranke s področja strojne industrije in rudarstva ter druge lahke industrije.
Spoornet je največji železniški prevoznik in prevoznik težkih tovorov v JAR.

Sistem železniškega transporta ureja Railway Safety Rregulator, ki pokriva tri različna področja transporta blaga in potnikov po železnici:
  • COAL Link prevoz premoga (steam coal)
  • OREX Link prevoz železa iz rudnika Sislen do pristanišča Saldana, ki je prvi na svetu po pretovoru železove rude.
  • MLPS Main Line Passanger Service skrbi za prevoz potnikov. Po njihovem poročilu se letno prepelje z vlakom 4 milijone potnikov.

Luksuzni vlaki, kot na primer Blue train luksuzni vlak, ki vozi na progi med Johannesburgom in Cape Townom je bil v letu 2001 izbran med turističnimi agencijami, kot vodilni svetovni luksuzni vlak in je prejemnik prestižne nagrade WTA (World Travel Avards).

V zaključni fazi je izgradnja prvega dela omrežja železnice hitrega vlaka z imenom Gautrain, ki bo zaključena do pričetka Fifa World Cup v Juniju 2010. Skupno 80 km omrežja bo povezovalo Johannesburg, Pretorio in OR Tambo International Airport. Na ta nacin se bo bistveno spostil gosti promet okoli omenjenih mest, ki je sicer zaradi izredno povečanega cestnega prometa v zadnjih letih grozil, da bo popolnoma zadušil pretok prometa. S tem se bo bistveno izboljšala tudi varnost v cestnem prometu.

Projekt v vrednosti ZAR 25-billijard, je javno-privatno partnerstvo med provincialno vlado Gauteng in podjetjem Bombelo. Omenjeno podjetje je konzorcij treh družb; Kanadske, Francoske in Južno Afriške . Po zadnjih ocenah je omenjeni project pripomogel k ustvaritvi 33 000 novih delavnih mest.

Na štirih glavnih železniških progah bo 24 vlakov s skupnim številom 96 vagonov. Vlaki bodo potovali s hitrostjo 160km/h, 18 ur na dan z zmogljivostjo 135 000 potnikov. Istočasno bo organiziran tudi vzporedni transport z luksuznimi avtobusi, ki bodo povezoval bližnje destinacije z železniskimi postajami.

Skupno bo deset postaj, od katerih bodo tri podzemne. Podzemni del železniške proge bo dolg približno 14 km, nekaterih mestih do 96 m pod zemeljskim površjem.

Cestni transport

Celotno cestno omrežje meri oktogh 754,000 kilometrov, od katerih je 9.600km avtocest. Vožnja med Musino, ki je na severu države pa do Cape Towna na jugu je 2.000km potovanja na dobro vzdrževani cesti.

Glavne ceste po vsej državi so zelo dobro vzdrževane. Cestno omrežje povezuje vse glavne distribucijske centre v državi , kakor tudi centre v sosednjih državah. Trenutno potekajo večja finančna vlaganja v Moputo Development Coridor- Kwazulu Natal za modernizacijo lokalnega cestnega omrežja na tem manj razvitem območju. Na nekaterih odsekih glavnih cest po državi je 21 cestninskih postaj, ki pobirajo cestninske pristojbine za vzdrževanje najbolj obremenjenih delov cestnega omrežja.
Cestni prevoz blaga predstavlja 80% vsega prevoza v državi in še vedno raste. V državni proračun prinaša 7% celotnega bruto nacionalnega proizvoda.

Cevovodi (tekoči petrolej)

Več kot 3.000 km cevi, po katerih se dobavlja visokotlačni petrolej in plin.

Pristaniški in obmorski transport

Pristaniški in obmorski transport

Južnoafriška pristanišča so od vseh afriških pristanišč najbolje opremljena in z najboljšo logistično mrežo na vsem afriškem kontinentu.
Njihove storitve niso namenjene samo trgovini med Južno Afriko in Južnoafriško Carinsko Unijo (SACU) ter Južnoafriško Razvojno družbo (SADC) temveč tudi kot tranzitne točke na poti v Evropo, Azijo, Južno in Severno Ameriko ter za vzhodno in zahodno obalo vse afriške celine.

V osmih komercialnih pristaniščih pristajajo vse večje ladijske svetovne linije. Pristanišča zmorejo promet 13.000 ladij, s pretovorom 500 milijonov ton različnega blaga letno. Promet in število pretovorov je v stalnem porastu.

Portnet za je največje podjetje na južnem delu afriškega kontinenta. To je organizacija, ki je daleč najbolje opremljena in vsesplošno logistično usposobljena organizacija s področja pomorskega transporta, z najbolj učinkovito mrežo pristanišč na afriškem kontinentu. Nudi prvorazredne storitve in možnosti po razumnih tarifah in vključuje tudi pomoč pri navigaciji ob južnoafriški obali.

V državi je osem komercialnih pristanišč:
  • Richards Bay na vzhodni obali je največje pristanišče razsutega tovora (premoga) na svetu. Predstavlja 53 % tonaže vseh pristanišč.
  • Saldanha na zahodni obali je pristanišče z najdaljšo obalo glede na vodni obseg. Prvotno je bilo namenjeno izključno dostavi in izvozu železa (high grade iron), sedaj pa služi tudi pretovoru drugih razsutih tovorov.
  • Durban, Port Elizabeth in Cape Town so pristanišča z velikimi kontejnerskimi terminali za globokomorski in obalni promet. Preko luke Durban poteka preko 70% vsega kontejnerskega prometa v državi (dnevno preko 3.500 kontejnerjev). V njegovi sestavi je tudi privatno skladišče razsutih tovorov. Preko pristanišča v Cape Townu poteka med drugim transport praktično vsega sadja iz južnega dela afriškega kontinenta.
  • Port of Ngqura je novo zgrajeno komercialno pristanišče v bližini Port Elizabeth, ki je trenutno naglobje kontejnersko pristanišče  v JAR. Zgrajeno je bilo  leta 2009,  v okviru strateško najpomembnejše razvojne industrijske cone na  afriškem kontinentu, imenovane Coega. Prednost tega pristanišča pred ostalimi pristanišči na kontinentu, je pred vsem v dejstvu, da lahko zaradi njegove globine (ob boku  meri od 16 do 18 metrov) sedaj v pristanišču lahko pristajajo vse kontejnerske ladje nove generacije.

Poleg že omenjenih pristanišč sta še Moosel Bay in East London z manjšimi zmogljivostmi.

Portnet in Saponet - spletna stran je v angleškem jeziku in predstavlja vsako pristanišče posebej, pristaniške aktivnosti in z njimi povezane druge dejavnosti.

Baza podatkov vsebuje:
  • Portnet trg
  • Trg ladij in tovora
  • Terminali
  • Richards bay
  • Durban cars
  • Durban containers
  • Durban multipurpose
  • East Londom multipurpose
  • Port Elizabeth containers
  • Port Elizabeth multipurpose
  • Cape Town containares
  • Cape Town multipurpose
  • Saldanah Iron Ore
  • Saldanah multipurpose
  • Informacije o kontejnerskem transportu
  • Ladijski vozni red

Agencija za nadzor nad pristaniškimi aktivnostmi - NPA (National Port Authority). Spletna stran je v angleškem jeziku. Opisuje vsako od osmih glavnih pristanišč posebej. Na njeni strani so linki na:
  • Transnet
  • Department of Public Enterprises
  • Department of Transport
  • Novo, osmo komercialno pristanišče, Port of Ngqura je trenutno naglobje kontejnersko pristanišče (ob boku od 16 do 18 metrov). Zgrajeno je bilo ob obali pri Porth Elizabeth v okviru Coega, razvojne industrijske cone, ene od najbolj strateško pomembnih con na kontinentu. Do danes je Transnet investiral v izgradnjo omenjenega pristanišča in s tem povezane infrastructure, vec kot ZAR R10-bilijonov. Prednost novega pristanišca pred ostalimi pristanišči na Afriškem kontinentu je ta, da omogoča pristanek kontejnerskih ladij nove generacije.
  • Transtel
  • SA Shippers – SASC (South African Shippers Council)
  • IAPH (International Association of Ports and Harbours)
  • Freight nad Trade Daily

Kontejnerski transport

Kontejnerski transport je v JAR izredno dobro razvit. Durban, Port Elizabeth ter Cape Town so pristanišča z velikimi kontejnerskimi terminali za globokomorski in obalni promet.

Preko luke Durban poteka preko 70% vsega kontejnerskega prometa v državi (dnevno preko 3.500 kontejnerjev). Preko pristanišča v Cape Townu poteka transport vsega sadja iz južnega dela kontinenta.

Novo zgrajeno pristanišče The Port of Ngqura pokriva 60-hektarov kontejnerskega terminala. Z izgradnjo omenjenega terminala je podjetje Transnet zadovoljilo naraščajoče svetovne potrebe po kontejnerskih skladiščih, ki so nastale kot rezultat povečanega svetovnega kontejnerskehga transporta.

V začetku oktobra 2009 je v tem pristanišču pristala je prva kontejnerska ladja MSC Catania , ki je naložila in razložila 275 kontejnerjev, v povprecju 19 kontejnerjev na uro.

FastForward South Africa je ena od največjih organizacij v JAR s področja kontejnerskega transporta. Je pod okriljem holdinga Transnet.

Skladišča

Vsaka od transportnih organizacij ima v svojem obsegu vrsto različnih skladišč lociranih po vsej državi. Običajno se nahajajo v bližini destinacij ali pa na kraju samem. Poleg skladišč, ki so v lasti državnih transportnih organizacij, pa obstaja vrsta manjših ali večjih skladiščnih površin v zasebni lasti. Skladišča so podvržena strogi zakonodaji in varnostnim ukrepom v odvisnosti od vrste blaga, ki se skladišči.

Južna Afrika bo v naslednjih treh letih porabila 787 bilijard ZAR za pokrivanje potreb javnega transporta od tega bo v posodobitev železniškega prometa investirala 25 bilijard ZAR.


  • Na kratko

    Uradni naziv
    Republic of South Africa / Južnoafriška republika
    Mednarodna oznaka
    ZA / ZAF
    Glavno mesto
    Pretoria
    Velikost (km2)
    1.219.090
    Prebivalci (mio)
    49,0 (ocena 2011)
    Politični sistem
    Republika
    Uradni jezik
    Afrikanščina in angleščina (11 uradno priznanih jezikov)
    Vera
    Kristjani 68%, muslimani 2%, hindujci 1,5%, starodavna verovanja 28,5%.
    BDP na prebivalca
    5.576 EUR (2010)
    Denarna enota
    Južnoafriški rand (ZAR)
    Čas
    Slovenija +1 (GMT +2)
    Klicna številka
    + 27

    Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.