Ustanavljanje družb in zaposlovanje

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Južnoafriška vlada je končno potrdila dolgo pričakovani novi zakon o družbah imenovan Companies Act, 2008. Predlog zakona je bil uradno predstavljen parlamentu že leta 2008. Naslednje leto, natančneje 9.aprila 2009, je bil objavljen v vladnem listu Government Gazett.

Novi zakon je končno stopil v veljavo 1. maja 2011, dve leti po objavi v vladnem listu. Razlog za dvoletno zakasnelo pravnomočnost novega zakona o podjetjih je bil tehnične narave. Vlada je namreč dala pristojnim državnim institucijam, kot npr. Urad Za Registracijo Podjetij (CIPRO) čas, da so pripravile vso na novo potrjeno dokumentacijo ter, da so se medsebojno uskladile.

Novi zakon je v osnovi poenostavil predhodno veljavno zakonodajo. Na novo določa nekatera podrocja, kot so ustanovitve podjeti, registracija podjetja in njegovo vodenje.

Oblike družb se še vedno delijo na dve osnovni kategoriji in sicer profitne družbe in neprofitne družbe. Slednje so po novem dobile kratico NPC (Nonprofit Companies). Novi zakon je zadržal štiri najpomembnejše oblike profitnih družb:

• Privatne družbe (Private companies – “(Proprietary) Limited” oz. “(Pty) Ltd”). Privatna družba (PYL) Ltd, je najbolj razširjena vrsta družbe, katere oblika je obstajala že v predhodnem zakonu iz leta 1973, s sprejemom novega zakona pa je doživela le nekaj manjših sprememb.
• Družbe z osebno odgovornostjo ( Personal liability companies – “Incorporated” oziroma s kratico “Inc”).
• Družbe v lasti države (State-owed companies).
• Javne družbe (Public companies – “Limited” ali “Ltd” SOC Ltd.).

Do 1.maja 2013 morajo vsa predhodno obstoječa podjetja prilagoditi njihove akte o ustanovitvi družb z novo sprejeto zakonodajo.

Novi Akt o Družbah je predstavil kar nekaj sprememb pri registraciji družb:

• Podjetja so po novem lahko registrirana elektronsko
• Tako imenovana Zaprta Družba (Close Corporation), ki je bila do sedaj tretja najbolj razširjena oblika družb v JAR, ne obstaja več z izjemo predhodno regitriranih družb . Akt o zaprtih družbah (Close Corporation Act) je za enkrat še vedno v veljavi dokler ne bo določen končni rok za preregistracijo CC, nato ga bo v celoti nadomestil novi akt.
• Zaprte Družbe, ki so bile registrirane pred sprejemom novega zakona, bodo morale vložiti zahtevek za preregistracijo v t.i. Privatno družbo (Privat Company) s kratico (PYL) LTD ali Proprietary Limited, Družbo z omejeno odgovornostjo. Preobrazbo konverzije Zaprte družbe (Close Corporation) ureja novi Akt o družbah.
• Vsa podjetja, ki so bila registrirana pred sprejemom novega zakona, imajo čas do 1. maja 2013, da prilagodijo njihove akte o ustanovitvi družb, z novo sprejeto zakonodajo.
• Po novem morajo tudi neprofitne organizacije vložiti svoja letna poročila.
• Postopek ponovne registracije družbe, ki je v postopku deregistracije je ravno tako spremenjen in zahteva več dodatnih informacij kot prej, kakor tudi več ustrezne dokumentacije, ki zadovoljivo podpira razloge za ponovno registracijo.

Viri:
www.acts.co.za/companies_act_2008_act_no_71_of_2008_.htm,
www.cipro.coza,
www.sars.co.za.

Povzeto po spletni straini www.doingbusiness.org/rankings.

• na 35. mestu po stopnji lahkotnosti poslovanja (na prvem mestu je Singapur, sledi mu Honk Kong in Nova Zelandija - Slovenija je na 37. mestu).
• na 44. mestu po stopnji pogojev za ustanovitev podjetja (na prvem mestu je Nova Zelandija, sledi ji Avstralija in Kanada -Slovenija je na 28. mestu).
• na 144. mestu po stopnji zunanjetrgovinskega poslovanja na (na prvem mestu je Singapur, sledijo mu Honkong in Estonija - Slovenija je na 50. mestu)
• na 10. mestu po stopnji varovanja interesov investitorjev skupaj z Veliko Britanijo (na prvem mestu je Nova Zelandija, sledijo ji Singapur in Hong Kong - Slovenija je na 24.mestu)

Vir: www.doingbusiness.org.

Zaposlovanje

Po letu 1994 (odprava apartheida) je vlada JAR predstavila novo zakonodajo na področju delovne sile in zaposlovanja, kar je bistveno vplivalo na trg delovne sile. Zaradi ekonomskih in političnih sprememb v državi se je pojavil problem pomanjkanja kvalificirane delovne sile in presežek nekvalificirane delovne sile. V letu 1999 je vlada sprejela poseben petletni program (15 Point Programme of Action) s katerim naj bi stabilizirala nastalo situacijo.

Delavski sindikati v JAR igrajo pomembno vlogo v delavnih razmerjih. Med najbolj znanimi sindikati je COSATU (Congress of South African Trade Union). Interese delodajalcev predstavlja organizacija BSA (Business South Africa).
Delavski sindikati in BSA so skupaj ustanovili NEDLAC (National Economic Development and Labour Council).

Južna Afrika ima še vedno visoko stopnjo brezposelnosti. Po najnovejših podatkih južnoafriškega statističnega urada, je stopnja nezaposlenosti v tretjem kvartalu 2011 25%. Od leta 2000 do 2008 je bila povprečna stopnja nezaposlenosti 26.38%, pri tem je dosegla zgodovinsko visoko nezaposlenost v letu 2003 31.20% in rekordno nizko stopnjo nezaposlenosti v septembru leta 2007 23%. Definicija zaposlene delavne sile je število zaposlenih ter število tistih nezaposlenih, ki aktivno iščejo delo.Od tega števila so izuzeti vsi tisti, ki ne iščejo delo, tisti ki so po sili razmer v določenih inštitucijah (npr. zapori..) ter vsi tisti, ki služijo vojaški rok.


Vir: www.tradingeconomics.com/south-africa/unemployment-rate.

Po podatkih South African Institute of Race Relations, je v letu 2009 je dobivalo otroški dodatek 14 milijonov ljudi v primerjavi s podatkom, da je plačevalo davek na dohodek le 5.9 milijona ljudi (12% vsega prebivalstva). Za primerjavo je v istem letu v Veliki Britaniji bilo registriranih 26 milijonov prebivalcev za plačilo davka na dohodek.

Vlada je pod velikim pritiskom, tako sindikatov in pred vsem predvsem mladih članov vodilne stranke ANC pod vodstvom konraveznega voditelja Julusa Maleme, da mora zmanjšati nezaposlenost in povzeti določene mere za izboljsanje socialnih ter zdravstvenih uslug tistega dela prebivalstva, ki si ne more privoščiti privatnega plačevanja uslug. V ta namen je vlada predstavila poseben program t.i. new growth path (NGP), s katerim nameravajo ustvariti 5 milijonov novih delavnih mest do leta 2020. Na ta način želijo zmanjšati stopnjo nezaposlenosti na 15% . Vzorec so povzeli po 15 državah pred vsem iz Azije kjer so posamezne države uspele zardžati stopnjo rasti DNP na 7% v zadnjih 20 letih.
Enako je vlada predstavila program nacionalne sheme zdravstvenega zavarovanja. Potrebe najrevneših po tovrstnih storitvah naj bi bile s tem pokrite vendar bo imelo velik upliv na državni proračun.

Akt o delavnih odnosih (Labour Relations Act - LRA), sprejet leta 1995, narekuje ekonomski razvoj, socialno enakost, delovno svobodo in demokratizacijo delovnega mesta. Akt o delavnih odnosih predstavlja ogrodje na podlagi katerega se lahko sindikati, delodajalci in delodajalske organizacije pogajajo glede plač, pogojev zaposlovanja, in drugih relevantnih zadev. Akt o delavnih odnosih je zasnovan tako, da podpira sodelovanje zaposlenih v procesu odločanja na delovnem mestu, predvsem s pomočjo posvetovanja ter skupnega odločanja. Akt tako predstavlja lahke procedure pri iskanju rešitev delavskih razprav, vključno z nepoštenimi odpovedmi.

Akt o ključnih pogojih zaposlovanja (The Basic Conditions of Employment Act – BCEA), sprejet leta 1997, zagotavlja minimalne pogoje zaposlovanja. Čeprav akt dovoljuje manjša odstopanja od določenih klavzul, se minimalni standardi ne morejo spreminjati. Akt določa delovni čas glede na kategorije zaposlovanja (maksimum je 45 ur na teden), ter plačilo za nadure. Akt prav tako določa izrabo letnega dopusta, porodniški dopust, ipd.

Enakost zaposlovanja
Skladno z določili Akta o enakosti zaposlovanja (Employment Equity Act) sprejetega v letu 1994, je bil sprejet plan, ki določa enake pogoje vseh pri zaposlovanju. To velja tako za osebe različne barve kože, kot tudi za ženske in invalide.
Sprejeli so določila, da mora biti na delovnih mestih zastopano vse prebivalstvo zmožno za delo, proporcionalno njihovemu številu v populaciji. Ker je temnopoltega prebivalstva največ, morajo po veljavni zakonodaji delodajalci, ki iščejo novo delovno silo in ki imajo v podjetju več kot 50 delavcev, dati prednost, ob enaki izobrazbi, temnopoltim iskalcem zaposlitve.

Zaposlovanje tujcev
Iz vsega napisanega sledi, da tujo delovno silo zaposlujejo le tam, kjer ni druge možnosti oziroma, kjer ne najdejo enakovredne domače delovne sile ali pa če delodajalec zagotovi, da bo z zaposlitvijo ustrezno izobraženega tujca pripomogel h kreiranju novih delovnih mest.

Zakonodaja se na področju zaposlovanja tujcev spreminja praktično vsak dan. Dokumentacija, ki jo je potrebno predložiti je vedno bolj obsežna, kriteriji pa zahtevnejši.
Pogoj za zaposlitev tujcev je veljavna delovna viza, ki jo tujci praviloma pridobijo le na konzularnih predstavnistvih JAR v tujini. Osnova za pridobitev delovne vize je povabilno pismo oz pogodba bodočega delodajalca iz JAR. Če je bilo še pred kratkim mogoče zaprositi za izdajo tovrstne vize tako v tujini, kot tudi v državi sami, morajo tujci po novem zaprositi za delovno vizo le še na konzularnih predstavništvih v tujini.

Izjema od tega pravila je bila sperjeta v parlamentu v začetku leta 2011. Vlada je objavila listo povpraševanja po specifični delavni sili glede na na izibrazbo ter pred vsem v tistih dejavnostih, ki so najbolj pomembne za uspešen gospodarski napredek države.

Tujci v tem primeru zaprosijo za t.i. quota work dovoljenje. Omenjeno dovoljenje izda Južnoafriško veleposlaništvo ali njihov konzulat v državi prosilca. Pri tem ni potrebno priložititi nobenega dokazila bodočega delodajalca. Prosilec mora le dokazati s pristojnimi spričevali, da ima zaghtevano izobrazbo za določeno vrsto dela, ter da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju specifičnega dela. Omenjeno dovoljenje zagotovi prosilcu le vstop v državo, ne zagotavlja pa mu dela. Prosilcu je tako dopupuščena moznost , da enakovredno išče delo skupaj z ostalimi lokalnimi iskalci. V kolikor je prosilec že v Južni Afriki na osnovi katere koli druge vrste dovoljenja (turistična viza ipd.) lahko zaprosi za tovrstno dovoljenje na Ministrstvu za notranje zadeve kjerkoli v državi sami.

Vir: www.expatnetwork.com/Jobs/Working-and-Living-Overseas/South-Africa.cfm.

Pridobitev poslovne vize je sicer enostavnejša, je pa zato bistveno dražja in povezana z določeno višino sredstev, ki jih mora domače podjetje zagotoviti še pred izdajo dovoljenja. Sredstva morajo zadoščati za izplačilo mesečnega dohodka, ki ne sme biti manjše od ZAR 50.000,00. Poslovno vizo lahko pridobijo tudi tuji državljani, ki so v Južno Afriško podjetje vložili svoj kapital. Podjetje mora predložiti overjene knjigovodske listine iz katerih je razvidno, da so sredstva prispela iz računa prosilca, na račun podjetja v JAR. V kolikor priliv še ni izvršen pred vložitvijo prošnje pa mora prosilec predložiti potrdilo svoje banke, da ima zadostna sredstva na svojem računu v tujini.