Ustanavljanje družb in zaposlovanje

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Kitajski zakoni in podzakonski predpisi se spreminjajo hitro in velikokrat brez napovedi. Zato je potrebno pri uporabi spodnjih podatkov postopati previdno in jih pred uporabo preveriti.

Opozarjamo na dejstvo, da je 30. januarja 2012 nov Katalog tujih neposrednih investicij za Kitajsko (2012).  Katalog je eden najpomembnejših dokumentov, ki definira zunanjo trgovino Kitajske in med drugim tudi poslovanje evropskih podjetij na kitajskem tržišču, saj razvršča različne industrijske sektorje med tiste, ki jih kitajska politika vzpodbuja, omejuje, ali prepoveduje.


Oblike družb na Kitajskem

Najpogostejše oblike so:

• družba z omejeno odgovornostjo (Limited Liability Company – Ltd.)
• tuja delniška družba (Foreign Invested Company limited by shares – FICLS)

• predstavništvo

Obstajata dve obliki družb v tuji lasti:

• podjetja v popolni tuji lasti (Wholly Foreign Owned – WFO oziroma WOFE); oblika družbe, ki je v 100-odstotni lasti enega ali več tujih podjetij. Navadno jih tuja podjetja ustanovijo za proizvodnjo oziroma sestavljanje izdelkov, ki gredo v izvoz. Predstavljajo skoraj dve tretjini tujih naložb.
• skupne naložbe (Joint Venture – JV); obstajajo lastniške (EJV) in pogodbene (CJV). Je oblika družbe, pri kateri se tuje podjetje poveže s kitajskim poslovnim partnerjem. Najpogostejši razlog za ustanovitev JV je prodor na kitajsko tržišče s kitajskim partnerjem, ki ima trg.

Oblike in organizacijo družb na Kitajskem določa Zakon o družbah (China Company Law), tuje naložbe ureja Zakon o podjetjih v popolni tuji lasti, lastniške skupne naložbe pa ureja Zakon o lastniških skupnih naložbah.

Družba z omejeno odgovornostjo

Osnovni podatki o ustanovitvi:

• družbo lahko ustanovita najmanj eden in največ petdeset družbenikov.
   
• Urad za registracijo podjetij ima pristojnost za odobritev licence za opravljanje dejavnosti. Potrdilo o registraciji vsebuje podatke: ime podjetja, datum registracije, registriran kapital, ime in naziv družbenika, podatek o denarnem oziroma stvarnem vložku, serijsko številko certifikata ter datum overitve in izdaje.
   
• vložki družbenikov so lahko v denarju, materialnih dobrinah, premoženjskih pravicah, tehnologiji, ki ni zaščitena s patenti in pravicah do uporabe zemljišč po ocenjeni vrednosti. Stvarni vložki ne smejo biti precenjeni oziroma podcenjeni. Vložek v obliki premoženjskih pravic in tehnologiji, ki ni zaščitena s patenti ne sme presegati 20- odstotkov ustanovitvenega kapitala. Možne so izjeme vendar jih mora odobriti pristojen organ.
   
• preglednico z zneski minimalnega osnovnega kapitala po dejavnostih najdete na strani Tdctrade – China Guide .
   
• stroške registracije podjetja določa Državna uprava za industrijo in trgovino, Ministrstvo za finance in Državni urad za cene proizvodov. Stroški so ovrednoteni glede na vrednost podjetja. Za družbo, katere kapital je manjši od 10 milijonov CNY, strošek registracije znaša 0,1 odstotka vrednost kapitala. Za družbo, katere kapital je večji od 10 milijonov CNY, strošek registracije znaša 0,15 odstotka vrednosti kapitala. Registracija družb, katerih kapital presega 10 milijonov CNY, je brezplačna. Za letno inšpekcijo je treba plačati 50 CNY.
  
   

V marcu 2007 je bil sprejet nov zakon o obdavčitvi podjetij, v katerem so po dvajsetih letih tuja in domača podjetja izenačena in sedaj plačujejo 25 odstoten davek na dobiček. Prehodno obdobje za uveljavitev zakona je pet let.

Družbo z omejeno odgovornostjo vodijo vsi družbeniki, ki se morajo udeleževati skupščin družbe. Glasovalno pravico pridobijo v sorazmerju z njihovim vložkom v družbi.

Družba mora imeti upravni odbor, ki mora imeti vsaj tri vendar ne več kot trinajst članov (v primeru enega lastnika je lahko samo eden). Imenovani so za največ tri leta. Uprava imenuje predsednika ter enega ali dva podpredsednika. Upravni odbor je neposredno odgovoren družbenikom, njihove naloge pa so predpisane z zakonom (China Company Law, člen 46).

Upravni odbor imenuje direktorja, ki ga lahko tudi odpokliče. Njegove funkcije in naloge so predpisane z zakonom (China Company Law, člen 50).

V primeru, da ima družba majhno število družbenikov in šteje kot malo podjetje, vlogo upravega odbora izvaja izvršni direktor. Družbe, ki štejejo kot velike, morajo imeti izvoljen nadzorni svet. Imeti mora najmanj tri člane.

Predstavništvo

Postopek za izdajo licence za odprtje predstavništva traja okoli mesec dni, priporočljivo je najeti usluge agencije oz. odvetniške pisarne, ki za okoli dva tisoč evrov uredi vse formalnosti v skladu z zahtevami oblasti in naročnika. Predstavništvo se ustanovi za dobo od enega do treh let. Po preteku veljavnosti licence je treba postopek obnoviti a je ceneje kot pri postopku ustanovitve.

Pogoji za ustanovitev predstavništva (Representative Office) so sledeči: podjetje mora biti registrirano v svoji državi najmanj eno leto, ugled podjetja, poslovanje skladno z zakonodajo, predstavništvo mora prevzeti odgovornost za vse poslovne aktivnosti na Kitajskem.

Aktivnosti, ki jih predstavništvo lahko izvaja, so opredeljene kot »indirektne aktivnosti«. Te so uvajanje izdelkov, raziskava tržišča in izmenjava tehnologije. Predstavništva nimajo pravice do izvajanja finančnega poslovanja (prejemanja plačil s strani kitajskih podjetij).

Od 1. januarja 2010 velja za predstavništva dodaten 11% davek, kateremu so podvrženi vsi stroški predstavništva. Zaradi stroge in stalne kontrole kitajskih davčnih oblasti, mora najeti predstavništvo kvalitetno lokalno računovodsko službo.

Seznam vseh veljavnih zakonov in predpisov na Kitajskem

Privatizacija in investicije

Proces privatizacije na Kitajskem je kompleksen proces, sestavljen iz več elementov: spremembe lastništva podjetij iz državnih v privatna, spreminjanje državnih agencij v državne korporacije, zmanjšanja pomoči državne uprave državnim podjetjem, privatnim podjetjem se omogoči, da postanejo konkurenčna državnim, s postopnim spreminjanjem zakonov na tržišču.

Treba je dodati, da se proces privatizacije razlikuje od mesta do mesta, prav tako velja tudi za province.

Investicije in investicijske spodbude

Kitajska je največja prejemnica investicij med državami v razvoju. Oviro za vstop v nekaterih sektorjih predstavljajo obvezni visoki kapitalski vložki in obvezna skupna vlaganja (finančni sektor, telekomunikacije, gradbeništvo, logistika in transport, energija, avtomobilska industrija, železarne, obnovljivi viri), kar zmanjšuje poslovne možnosti tujih podjetij. V letu 2007 je Kitajska prejela 82,7 miliarde dolarjev neposrednih tujih investicij, kar je za skoraj 14% več kot leto poprej.

Na Kitajskem je razvit kompleksen sistem spodbujanja tujih investicij v tako imenovanih »Special Economic Zones-SEZ«. Te se nahajajo v posebnih področjh v mestih Shenzhen, Shantou, Zhuhai, Xiamen in Hainan, štirinajstih obalnih mestih, razvojnih conah in posebej določenih mestih v notranjosti države, ki privabljajo investitorje s posebnimi investicijskimi in davčnimi spodbudami. Poleg teh obstaja 15 prostocarinskih con. Kitajska vlada je sprejela program za spodbujanje tujih investicij v osrednjem in zahodnem delu Kitajske imenovan 'Go West'. Kljub številnim ugodnostim za tuja podjetja v osrednjem delu je razvitejši obalni del še vedno večji prejemnik tujih investicij.

Poudariti je treba, da določene ugodnosti tujim investitorjem ne pripadajo avtomatično. V veliki meri je odvisno od pogajalskih sposobnosti investitorja pri dogovoru z lokalnimi oblastmi. Spodbude, ki se smatrajo kot ugodnosti so: nižja stopnja davka na dobiček (na državnem oziroma lokalnem nivoju), nižje carine, možnost najema zemlje po nižjih ceni, določene ugodnosti pri koriščenju infrastrukturnih storitev. Posebne ugodnosti veljajo za investicije v tehnološko razvite panoge in izvozno usmerjene investicije. Prioritetni sektorji vključujejo transport, komunikacije, energetiko, metalurgijo, gradbene materiale, stroje, kemične proizvode, zdravila, medicinsko opremo, varstvo okolja in elektroniko.

Razlike med državnimi, provincijskimi in lokalnimi davčnimi predpisi zapletajo poslovanje tujih investitorjev, še posebno v nerazvitih in odmaknjenih področjih.

Dodatne informacije lahko dobite na pristojnem uradu Office for Special Economic Zones of the State Council.

Več o tujih investicijah lahko najdete na strani Ministry of Commerce - Measures for the Administration on Foreign Investment in Commercial Fields.

Vse o možnostih investiranja in zakonskih določbah najdete na strani Invest in China.

Proces reforme kitajskega finančnega sektorja je Kitajska centralna banka začela z odobritvijo prestrukturiranja ene izmed največjih kitajskih bank, Bank of China. S septembrom 2004 so njene delnice uvrščene na borzo. Poleg Bank of China je bila med štirimi največjimi kitajskimi bankami, ki obvladujejo 55 odstotkov trga, za prestrukturiranje izbrana še China Construction Bank.

S prestrukturiranjem kitajskega finančnega sektorja, ki ga obremenjujejo številna slaba posojila, se Kitajska pripravlja na mednarodno konkurenco. Do konca leta 2006 naj bi namreč po dogovoru Kitajske s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) tuje banke imele popoln dostop do tega milijardnega trga.

Restrikcije
Restrikcije veljajo za storitveni sektor, kot so na primer bančništvo, zavarovalništvo, logistika,, trgovina, tisk in mediji ter za panoge, ki so še vedno pod nadzorom države. Pri tem je pomembno, da se je Kitajska z vstopom v WTO zavezala k sprostitvi storitvenega sektorja za NTI.

Prepovedano je investiranje v vojaško industrijo in projekte, ki so ključnega pomena za državno varnost, v rudarstvo, v predelavo določenih mineralov in v panoge, v katerih ima Kitajska razvito lastno tehnologijo. Omejene so tudi ekološko sporne in kmetijsko intenzivne projekte.

Osnovna zakonodaja na področju tujih neposrednih investicij:

• Investment in Wholly Foreign-Owned Enterprises Law (sprejet 1986, 5 krat revidiran, nazadnje aprila 2001),

• Law on Chinese-Foreign Equty Joint Ventures (1979),

• Contract Law (01.10.1999),

• Securities Law (01.07.1999),

• Tendering Law (09.04.1999).

Zaposlovanje

Turistično, poslovno in delovno vizo ureja Veleposlaništvo LR Kitajske, ki ima sedež na Koblarjevi 3 v Ljubljani. Za turisticno vizo potrebujete potrditev letalske karte in naslov bivalisca na Kitajskem. Za poslovno vizo potrebujete poleg zahtev za turisticno vizo tudi vabilo kitajskega podjetja. Delovna viza se pridobi na podlagi zdravniskega spričevala in dovoljenja na Veleposlanistvu LR Kitajske. Zdravniško spričevalo in dovoljenje (kar vključuje tudi delovno dovoljenje) se dobi na lokalnem uradu (oz. lokalni bolnici), kjer ima kitajska pravna oseba sedež. V praksi osebe pridejo na kitajsko s poslovno vizo, pridobijo dovoljenje in spričevalo in gredo v Hong Kong po delovno vizo s katero se vrnejo na Kitajsko. Za osebe, ki so zakoniti zastopniki pravnih oseb, na Kitajskem veljajo poenostavljena pravila pri pridobivanju delovne vize. Taki zastopniki lahko pridejo na Kitajsko s poslovno vizo in na lokalnem uradu pridobijo (ter lokalni bolnici) pridobijo vsa potrebna dovoljenja in vize. Tem osebam ni potrebno zapusčati Kitajsko, da pridejo do vize.
Ožji druzinski člani oseb, ki pridobijo delovno vizo, lahko pridobijo vizo (brez delovnega dovoljenja) pod enakimi pogoji in enakimi postopki istočasno.

Tuji državljan uživa pri zaposlitvi enake pravice in dolžnosti kot domači. Razlika je, da mora biti tujec zaposlen le pri delodajalcu, ki je naveden pri pridobivanju dokumentov. Enako velja za področje dela. Iz tega razloga so tujci omejeni pri menjavi zaposlitve.

Dodatne informacije o zaposlovanju tujih državljanov najdete na strani China Trade On Line– Predpisi o zaposlovanju tujcev.

Zaposlovanje državljanov Kitajske
Na tem področju ni razlik med tujimi in domačimi podjetji.

Najbolj iskani poklici so na področju marketinga, strojni in elektro inženirji, računalniški strokovnjaki, arhitekti, ekonomisti, managerji, poslovni sekretarji, finančniki in računovodje. Najbolj iskani so ljudje z dobrim znanjem angleškega jezika.

Za visoko izobražen kader se povprečna mesečna neto plača na kitajskem giblje med USD 562 in USD 764 (za MBA). Primera: pravniki USD 610, učitelji jezikov USD 170. Treba je poudariti, da so plače v najbolj razvitih mestih (Peking, Shangai, GuangDong, Tianjin itd.) povprečno za polovico večje, kot v manjših mestih. Zaposleni v tujih podjetjih pa zaslužijo dosti več: preko USD 600 mesečno. Plače rastejo v povprecju 10% na leto.

Kitajska se sooča s problemom brezposelnosti. V letu 2003 so zabeležili 10,2 % brezposelnost.