Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic
Formalni pogoji za ustanovitev in poslovanje družb
Obstoječa zakonodaja na Kosovu spodbuja tuje in domače investicije, ki pomagajo predvsem rasti sektorju malih in srednje velikih podjetij. Dodatne pobude, ki bi pomagale Kosovu soočati se z razvojem v regiji so v pripravi in bodo kmalu predstavljene.
Postopki so zabeleženi samo tam, kjer je potrebna interakcija z zunanjo stranko. Podatki predvidevajo, da ustanovitelji zaključijo vse postopke sami, z izjemo, ko je strokovna pomoč (kot na primer notar) določena po zakonu. Prostovoljni postopki niso všteti, kot tudi ne industrijsko specifični pogoji. Zakonite bližnjice so vštete.
Podatki zajemajo 181 gospodarstev: 46 pod-Saharskih afriških držav, 32 latinsko Ameriških in karibskih držav, 25 Vzhodno-evropskih in Centralno azijskih držav, 24 Vzhodno-azijskih in pacifiških držav, 19 Bližnje-vzhodnih in Severno-afriških držav, 8 Južno- azijskih držav, ter 27 OECD visoko razvitih držav.
Pregled procesa ustanovitve podjetja - čas potreben za dokončanje postopka in ocena stroškov za dokončanje postopka:
Vir: www.doingbusiness.org
Podroben pregled postopkov ustanavljanja družb na Kosovu
1. Odprtje bančnega računa in polog minimalnega kapitala
V roku 14 dni od ustanovitve podjetja mora podjetje oddati potrdilo na Agencijo za podjetniško registracijo (KBRA) o minimalnem pologu na tekoči račun pri izbrani banki. Za odprtje bančnega računa je potrebno oddati banki naslednje dokumente:
• Potrdilo o poslovanju
• Dokument z relevantnimi informacijami o poslovanju
• Dokument, ki dokazuje statut podjetja
• Sklep o zaposlitvi vodilnega kadra in ostalih delavcev
2. Zaprositi in pridobiti podjetniški certifikat pri Agenciji za podjetniško registracijo
Za dokončanje registracijskega procesa je potrebno oddati na KBRA:
• Dokument, ki dokazuje statut podjetja
• Obrazec za registracijo, ki se nahaja na www.arbk.org
• Pogodbo o najemu
• Kopije osebnih dokumentov vseh delničarjev
• Statut, ki dokazuje namero o pričetku poslovanja
Ni potrebno predhodna registracija imena pred samo registracijo podjetja. Imena se lahko podvajajo. Zadostuje, če ime podjetja navedete šele v registracijskem obrazcu.
3. Plačilo poslovne registracije na banki
4. Izdelati in pridobiti žig podjetja
Žig po zakonu ni obvezen, vendar se večina pogodb in pri poslovanju na splošno žig uveljavlja kot ustrezno potrdilo. Še posebej velja za dokumente, ki jih zahteva javna uprava.
5. Zaprositi in pridobiti občinsko dovoljenje
Po pridobitvi občinskega dovoljenja se prispevek plačuje na letni ravni. Višina prispevka je odvisna od dejavnosti in znaša med 50 do 1000 EUR.
6. Zaprositi in izvesti inšpekcijski pregled Občinske tehnične komisije
Po pridobitvi dovoljenja za poslovanje od KBRA, mora podjetje prijaviti zahtevo po inšpekcijskem pregledu (sanitarna inšpekcija, delovna inšpekcija, varnostna inšpekcija…).
7. Pridobiti davčno številko pri Ministrstvu za gospodarstvo in finance (davčni oddelek)
Pridobitev davčne številke je obvezna od 1.1. 2009.
8. Pregled vseh nepremičnin in prostorov ki so lasti podjetja oz. jih podjetje uporablja za upravljanje svoje dejavnosti. Pregled opravi davčna inšpekcija vzporedno s prejšnjim korakom.
9. Registracija podjetja na davčnem uradu za plačevanje prispevkov davka na dodano vrednost (DDV) pri Ministrstvu za gospodarstvo in finance (davčni oddelek)
Prijava za davek na dodano vrednost je potrebna samo za podjetja z letnimi prihodki višjimi od 50.000 EUR. DDV potrdilo bo vsebovalo ime podjetja, registracijsko številko in naslov podjetja, kjer je podjetje registrirano.
10. Registracija zaposlenih v pokojninsko shemo pri Ministrstvu za gospodarstvo in finance (davčni oddelek)
Za prijavo na pokojninski zavod je potrebno oddati ustrezno izpolnjene obrazce in priložiti kopije osebnih dokumentov tistega delavca za katerega podjetje oddaja prijavo.
Pregled rangiranja držav glede na različna področja poslovanja, ki ga na letni ravni opravlja Svetovna banka:
Vir: The International Bank of Reconstruction and Development / The World Bank (Doing Business 2012: Country Profile for Kosovo). Za podrobnejše informacije se obrnite na:
www.doingbusiness.org.
Naziv podjetja in blagovne znamke
Vsako podjetje na Kosovu mora registrirati ime. Registrirano ime družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe in zasebnega partnerstva je znano kot naziv podjetja ali firma. Je uradno ime podjetja. Vse omenjene pravne oblike podjetja uporabljajo uradno ime podjetja v vseh pravnih postopkih in vseh uradnih postopkih kot tudi na vseh računih, dobavnicah, pogodbah in drugih podobnih dokumentih.
Družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe in zasebna partnerstva imajo lahko na izbrano ime tudi ekskluzivno pravico. Pri tem jih varujejo kosovski zakoni.
Registrirano ime samostojnega podjetnika ali splošnega partnerstva vsebuje polno ime osebe, ki je odgovorna za posel. To ime je tudi uradno ime te poslovne oblike.
Delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, zasebno partnerstvo, splošno partnerstvo in samostojni podjetniki lahko registrirajo tudi poslovno ime ali blagovno znamko. Te poslovne oblike bodo imele nanjo ekskluzivno pravico, če izpolnjujejo pogoje zanjo. Splošni opisi aktivnosti, izdelkov ali storitev ki jih ponujajo ali pa krajev ali občin ne morejo biti ime poslovne oblike. Prav tako se imenu podjetja ne more dodati nobena predpona, ki določala poslovno aktivnost. Uradno ime in poslovno ime ne smeta izkazovati ničesar drugega kot izkazovati odgovornosti podjetja. Prav tako ne smeta biti takšna, da bi se razumela kot zavajajoča.
Naziv svobodnega podjetnika in splošnega partnerstva ne sme vsebovati nobenega drugega priimka kot tistega od lastnika ali partnerja. Izjema je lahko samo v primeru, da je eden od partnerjev v partnerstvu iz njega izstopil, dal pa je dovoljenje da se njegov priimek še vedno uporablja kot naziv partnerstva. Prav tako v tem primeru ne sme ime postati zavajajoče.
Uradno ime ne sme biti v neskladju z zakonom ali biti žaljivo.
Pravica do imena preneha s prenehanjem delovanja podjetja. Izjema je samo v primeru če je podjetje in z njim ime prevzeto s strani drugega podjetja.
Kot dokazilo o registraciji imena velja registracijski certifikat. S tem je ime tudi zaščiteno pred tekmeci.
Registracija prvega imena velja 3 leta. Lahko se podaljša za dodatnih 5 let pred iztekom prvega roka. Če se registracija ne podaljša se zaščita odstrani.
V primeru da je ime v registrirano v neskladju z zakoni lahko vsak s pravnim interesom pri ministrstvu zahteva razveljavitev zaščite imena.
Pred kratkim (z zakonom o Zadrugah št. 2003/9) je bila zaščita imen razširjena tudi na kmetijske zadruge. Kmetijska Zadruga ali skrajšano zadruga je pravna oblika, ki jo vzpostavijo fizične ali pravne osebe, ki se morajo ukvarjati s kmetijstvom. Ustanovni kapital prispevajo v obliki lastnega vložka.
Poslovne reforme v 2010 in 2011:
- Začetek poslovanja: proces zagona podjetja je postal počasnejši zaradi uvedbe davčne številke, ki je zamenjala prejšnjo tako imenovano ¨finančno številko¨; proces pridobivanja davčne številke je daljši in kompleksnejši, predvsem pa zahteva predhoden pregled nepremičnin in poslovnih prostorov, ki ga opravi davčna inšpekcija.
Privatizacija in investicije
Agencija za privatizacijo na Kosovu je imela cilj zaključiti s privatizacijskim procesom do sredine leta 2005, dejansko pa je uresničila samo 10 % tega cilja. Eden od razlogov za zamudo je bila dejanska zaustavitev procesa privatizacije v letu 2003, saj je Agencija želela pridobiti dodatna pravna zagotovila s strani Združenih narodov.
Ko se je privatizacija končno začela se je izkazalo, da je največ zanimanja pokazala Kosovska diaspora v ZDA, Nemčiji in ostalih zahodnih državah. Dejanskih tujih investitorjev je bila samo peščica. V letih 2007 in 2008 so kupili nekaj večjih podjetij kot so Ferronikeli (preimenovana v Alferon), Pivovarno Peja (preimenovana v Kosova Still) in druge.
Zaključek privatizacije in zagotovitev podpore privatiziranim podjetjem bosta ustvarila tudi novo povpraševanje po delavcih.
Aprila 2006 je Kosovska vlada potrdila Zakon o tujih investicijah. Namen zakona je pospeševanje neposrednih tujih investicij (FDI). Posledično so se te investicije povečale s 250 milijonov EUR v letu 2006 na 421,1 milijonov EUR v letu 2007 (oz. 12,6 % BDP). To je blizu povprečju v regiji Jugovzhodne Evrope. 73,1 % neposrednih tujih investicij je bila posledica vložka kapitala v licence mobilne telefonije, privatizacije in v finančni sektor. 9,9 % FDI so predstavljali ponovno vloženi dobički v finančni sektor, ostalo pa posojila tujih podjetij svojim podružnicam na Kosovu. Večina teh posojil je bila namenjena investicijam v telekomunikacije in rudarstvo. Privatizacija je v letu 2006 predstavljala še 51,8 % FDI, naslednje leto pa samo še 24,8 % in je v tem obdobju dejansko upadla s 129,5 milijonov EUR na 104,6 milijonov EUR. Investicije v telekomunikacije pa so se v tem obdobju povečale na 123,2 milijonov EUR. FDI v finančnem sektorju so znašale 85,9 milijonov EUR, od tega je bilo skoraj 62 % novo vplačanega kapitala bank kot posledica vstopa novih tujih bank na kosovski trg. V obdobju 2006 in 2007 so na trg vstopile Banka Kombëtare Tregtare iz Albanije, Komercijalna Banka iz Srbije, Türk Ekonomi Bankasi iz Turčije medtem ko je Nova Ljubljanska Banka kupila večinski delež Kasabank in Banka e Re e Kosovës, ki jih je kasneje združila v novo banko NLB Prishtina.
Na Kosovu je bil delež investicij v finančni sektor večji kot v predelovalne dejavnosti, ki so bile ocenjene na 15 % vseh FDI. 30 % vseh investicij je bilo usmerjenih v komunikacije, predvsem v ponudnike internetnih storitev in telekomunikacije.
Spodbude za investitorje
Obstoječe pravno okolje na Kosovu omogoča spodbude tako za tuje kot za domače investitorje. Spodbude so naravnane tako da pomagajo malim in srednjim podjetjem, v pripravi pa so še dodatni ukrepi, ki bodo predstavljeni v bližnji prihodnosti.
Trenutne spodbude so naslednje:
Prenos izgub v prihodnja leta
Na podlagi veljavnega zakona o obdavčitvi dobičkov podjetij se lahko izguba podjetja v določenem letu prenese naprej in odšteje od dobičkov ter s tem zmanjša davčno osnovo. Ta prenos se lahko izvede v roku pet let od nastanka izgube.
Posebne olajšave za nakup novih sredstev
10 odstotkov stroškov nakupa določenih novih sredstev se lahko odšteje od davčne osnove.
Izogibanje dvojni obdavčitvi
Podjetje ali posameznik s stalnim prebivališčem na Kosovu, ki prejema dohodek iz aktivnosti izven Kosova in ki tam plača davek na to aktivnost lahko znesek plačila tega davka uveljavlja kot olajšavo pri plačilu davka na Kosovu. Dodatni bilateralni sporazumi o dvojnem obdavčevanju lahko nadomestijo to zakonsko določilo.
Podaljšanje DDV
Za uvoz novega orodja, strojev ali druge opreme se lahko podaljša plačilo DDV-ja za obdobje do 6 mesecev.
Carina
Na uvoz kapitalnih dobrin, surovin in kmetijskih proizvodov je obstoječa carinska stopnja enaka 0 %.
Investicijske garancije
Multilateral Investment Guarantee Agency MIGA (članica skupine Svetovne Banke) izdaja garancije za investicije na Kosovo v višini 20 milijonov EUR. V Sloveniji investicije in posle s Kosovim zavaruje SID banka. Politično tveganje pa za tuje investitorje zavaruje tudi US Overseas Private Investment Corporation (OPIC).
Zaposlovanje
Ocena zaposljivosti
Vir: The International Bank of Reconstruction and Development / The World Bank (Doing Business 2011: Country Profile for Kosovo). Za podrobnejše informacije se obrnite na:
www.doingbusiness.org.
Kosovo trenutno nima izdelanih posebnih politik glede priseljevanja. Je pa zelo zanimivo za investitorje zaradi velike brezposelnosti, ki je trenutno 43 %, ter mlade delovne sile. Kar polovica prebivalstva je namreč mlajša od 25 let. 26 % vseh prebivalcev se nagiba k emigriranju v tujino, ta delež pa se bo še povečal brez rezultatov na področju zaposlovanja.
Zaposlitveni odnosi so urejeni na podlagi posebnega Zakona o delu (št. 2001/27). Ta zakon ureja zaposlitvena razmerja ter pogodbe o zaposlitvi, pa tudi delavske pravice ter diskriminacijo proti sindikatom ali spolno diskriminacijo.
Ta zakonodaja ureja tudi letni dopust, minimalno plačo, nadure, porodniško in bolniško.
Zaščita pred diskriminacijo
Zakon ščiti zaposlene pred diskriminacijo na področju rase, barve kože, spola, veroizpovedi, starosti, družinskega statusa, politične usmeritve, narodnosti, spolne usmerjenosti, jezika ali članstva v sindikatu.
Sindikati
Zaposleni imajo pravico organizirati sindikalno združenje. Do leta 1989 so imeli sindikati zelo velik vpliv na vodenje podjetij, pozneje pa je njihov vpliv tako zmanjšan da so marsikateri sindikati prenehali obstajati. Posledično veliko kolektivnih pogodb, ki so bili osnova za določanje večine pogodb o zaposlitvi, ne obstaja več in ne vlivajo na trg dela.
Pogodbe o zaposlitvi
Zakon določa nekatere postavke v pogodbah o zaposlitvi, po drugi strani pa dovoljuje fleksibilnost teh pogodb razen, če so postavke v nasprotju z zakonom. Tako zakon dovoljuje zaposlitev za določen čas kot tudi za nedoločen čas. Pogodbe morajo biti v napisane v maternem jeziku in morajo biti pisne.
Po zakonu o zaposlovanju se lahko pogodbe o zaposlitvi prekinejo zaradi ekonomskih, tehnoloških ali strukturnih sprememb v podjetju
V primeru, da je odpuščenih več kot 50 zaposlenih v obdobju 6 mesecev se odpuščanje uvrsti med velika odpuščanja, za katera veljajo določeni dodatni pogoji. Predvsem to pomeni da:
- je potrebno izdati predhodno obvestilo o nameri za zmanjšanje števila zaposlenih (vsaj 3 mesece vnaprej)
- je potrebno sprejeti ukrepe za čim manjše število odpuščenih
- je potrebno izplačati odpravnino v skladu s trajanjem zaposlitve (minimalno 3 mesečno plačo)
Delovni čas
Porodniško nadomestilo omogoča materam vsaj 12 tednov plačanega dopusta po plači, ki ni nižja od 2/3 pogodbene plače.
Neplačan dopust je stvar dogovora med delavcem in zaposlovalcem.
Bolniško nadomestilo se plača samo, če je bolezen povezana z delom. Tudi v tem primeru pa je omejena dolžina prejemanja bolniškega nadomestila.
Delovni pogoji so nadzorovani s strani delovne inšpekcije. Kazni za kršenje delovnih pogojev in zakonodaje se gibljejo med 5.000 in 10.000 EUR.
Zaposleni delavci v tujih podružnicah so prav tako obvezani slediti istim zakonom kot delavci v domačih podjetij. Lahko tudi zaposlujejo delavce katere koli narodnosti.