Kosovo
Osnovni podatki
Kosovo pokriva polovico manjšo površino kot Slovenija – skupaj meri 10.887 kvadratnih kilometrov in ima okoli 2 mio prebivalcev. Po ustavi iz leta 1974 je Kosovo dobilo široko avtonomijo in postalo eden od subjektov v Jugoslovanski federaciji (avtonomna pokrajina). Po vojni na Kosovu leta 1999 so Združeni Narodi prevzeli administracijo nad pokrajino. UNMIK, kot se je imenovala misija ZN na Kosovu, je maja 2001 razglasila ustavni okvir, ki so omogočili ustanavljanje neodvisnih institucij v pokrajini (PSIG).
Po letu 2001 je UNMIK vedno več pristojnosti prepuščal PSIG, še vedno pa je obdržal določeno oblast, ki jo imajo običajne neodvisne države na primer zunanjo politiko. Kosovo je vzpostavilo tudi lokalno vejo oblasti in policijo pod nadzorstvom mednarodnih opazovalcev. Februarja 2008 je Kosovo razglasilo neodvisnost, ki pa jo priznava samo omejeno število držav, med drugim Slovenija.
Kosovo je bilo v letu 2009 sprejeto tudi v Mednarodni denarni sklad (
IMF – International Monetary Fund) in Svetovno banko (
WB – World Bank), EU pa mu je tudi dovolila uporabljati evro kot lokalno valuto.
88 % prebivalcev je Albancev, 7 % Srbov in 5 % ostalih, kamor sodijo Bošnjaki, Romi in Turki. Uradna jezika sta albanski in srbski, glavno mesto pa Priština. Večina prebivalcev je muslimanov, ostali so pravoslavci in rimo katoliki.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Politični sistem
Kosovo je republika, razdeljena na 38 občin. 7. Aprila 2011 je Kosovo dobilo prvo žensko predsednico države, 36 letno Atifete Jahjaga, ki si je v zadnjih 11 letih ustvarila impresivno kariero v policiji.
17.11.2007 so bile na Kosovu izpeljane parlamentarne volitve, kjer je zmagala Demokratska stranka Kosova pod vodstvom Hasima Thaqi-ja. Skupaj z LDK so oblikovali koalicijo, ki ima v parlamentu 62 članov (od 120-ih). S tem je Hasim Thaqi postal predsednik vlade.
Najvišje zakonodajno telo je nacionalna Skupščina s 120 poslanci, od katerih se jih 100 voli po direktnem sistemu, 10 mest pa je rezervirano za predstavnike kosovskih Srbov in drugih 10 za predstavnike drugih manjšin. Poslanski mandat traja 4 leta.
Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2015, predsedniške pa v začetku leta 2016.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
V zadnjih nekaj letih je Kosovo doseglo velik napredek pri prehodu v tržno orientiran gospodarski sistem in pri ohranjanju makroekonomske stabilnosti. Državljani Kosova pa so vseeno najrevnejši v Evropi, saj jih več kot 1 milijon živi z manj kot 2 EUR na dan.
Ogromno brezposelnih je mladih v starosti med 15 in 25 let. To je resen problem, ki spodbuja izseljevanje prebivalstva in sivo ekonomijo. Veliko kosovskih emigrantov, ki delajo v tujini (največ v Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in ZDA), pošlje letno približno 500 mio EUR svojim družinam, kar zagotavlja preživetje skoraj četrtini prebivalstva. Večina prebivalstva živi na ruralnem področju in se ukvarja s samo oskrbnim kmetovanjem. Kmetijstvo je neučinkovito, kar je posledica majhnosti parcel, omejene mehanizacije in pomanjkanja strokovnega znanja.
Z mednarodno pomočjo je Kosovo privatiziralo 50 % svojih podjetij v državni lasti glede na število in več kot 90 % glede na vrednost podjetij. Kosovo ima nekaj naravnih rudnih bogastev. Prevladujejo minerali in kovine, predvsem lignit, svinec, cink, nikelj, krom, aluminij in magnezij. Imajo tudi industrijo gradbenih materialov, ki je včasih predstavljala hrbtenico gospodarstva, danes pa je močno oslabela zaradi zastarele opreme in nezadostnih vlaganj.
Omejena in nezanesljiva oskrba z električno energijo je glavna ovira za gospodarski razvoj Kosova. Ministrstvo za energetiko in rudarstvo poskuša vzbuditi interes zasebnih vlagateljev za postavitev nove elektrarne, a do sedaj ni večjega zanimanja.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.