Predpisi o deviznem poslovanju
Od 1994 Latvija vzdržuje politiko fiksnega tečaja. S 1. januarjem 2005 je latvijska valuta lats zamenjala fiksni tečaj do tedaj menjalne košarice, ki so jo sestavljali ameriški dolar, britanski funt in japonski jen. To so naredili, da bi jamčili stabilnost in povečali tuje investicije in izvoz, prav tako pa tudi pripravili osnove za prevzem eura kot nacionalne valute, kar naj bi se zgodilo do leta 2012.
Tudi za Latvijo kot druge države EU velja, da morajo finančne institucije in podjetja, z namenom vodenja nacionalne statistike plačilne bilance, Banki Latvije poročati o premoženju in obveznostih v latsih (LVL) in tujih valutah ter o izvozno/uvoznih transakcijah.
Več na domači strani
Banke Latvije in straneh
Ministrstva za finance.
Standardi in tehnični predpisi
Družba z omejeno odgovornostjo
Latvian Standard (LVS) je nacionalni organ za standardizacijo v Latviji in njegova naloga je zagotoviti pravnim in fizičnim osebam informacije o standardizaciji. LVS je bila ustanovljena leta 1999 in je naslednica pravic in obveznosti na področju standardizacije državne institucije latvijskega Nacionalnega centra za standardizacijo in meroslovje. Odnose med LVS in vlado ureja Zakon o standardizaciji, ki ga je sprejel latvijski parlament v letu 1998.
LVS je član Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC). Inštitut je polnopravni član Evropskega komiteja za standardizacijo (CEN) in Evropskega komiteja za standardizacijo na področju elektrotehnike (CENELEC).
Latvija je s 1.5.2004 postala članica EU, zato morajo imeti proizvodi, za katere to predpisujejo evropske direktive novega pristopa, znak CE, kar daje domnevo, da proizvod izpolnjuje evropske zahteve glede varnosti in da so izpolnjene minimalne zahteve, opredeljene v harmoniziranih standardih. Izjava o skladnosti s harmoniziranimi standardi je odgovornost proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika. Znak CE je obvezen in omogoča trženje proizvoda na celotnem evropskem gospodarskem prostoru. Certifikat o skladnosti izdelkov, pridobljen pri kateremkoli priglašenem organu v državi članici Evropske unije, velja tudi v Latviji in obratno.
Certifikati o kakovosti in fitosanitarna potrdila so potrebna za uvoz živil in posebne gradbene stroje. Zahteve za označevanje so sedaj v celoti usklajeni s predpisi EU. Oznake morajo biti na splošno v njihovem uradnem jeziku in so lahko bodisi pritrjene na proizvod ali priložene na letaku. Etiketa mora vsebovati ime izdelka, proizvajalca in v nekaterih primerih, navodila za uporabo.
Seznam proizvodov, ki morajo biti označeni z znakom CE.
EU je sprejela Uredbo o medsebojnem priznavanju (ES 764/2008), da se odstranijo ovire za trgovino in izboljša prost pretoka blaga. Uredba se uporablja od 13. maja 2009.
Kontaktne točke za proizvode so bile ustanovljene v vseh državah članicah EU z namenom, da zagotovijo brezplačne informacije o svojih nacionalnih tehničnih predpisih in določajo postopke ravnanja za uveljavljanje teh pravil ob dajanju proizvodov na trg. Prek kontaktnih točk v državah članicah EU, organi in podjetja lahko ugotovijo, kateri tehnični predpisi se uporabljajo za določen proizvod na neharmoniziranem področju v posamezni državi EU.
Kontaktna točka za proizvode:
Ministry of Economics, Republic of Latvia
Str. Brivibas 55
Riga LV-1519
LATVIA
Phone: +(371) 6701 31 43
Latvija je članica Svetovne trgovinske organizacije. Vsaka država, ki je pristopila k sporazumu TBT (preprečevanje nastanka nepotrebnih ovir pri trgovanju), mora organizirati kontaktno točko, ki odgovarja na vprašanja v zvezi s tehničnimi predpisi in standardi, ki so v pripravi ali se uporabljajo v državi.
Poizvedbena točka WTO/TBT za standarde in tehnične predpise je:
Information Division of Ltd. Latvian Standard
157 K. Valdemara Street
Riga LV-1013 - Latvia
Telephone: +(371) 737 13 06
Faks: +(371) 737 13 24
E-pošta: lvs@lvs.lv
Contact person: Mr. Aldis Bondars
Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 63, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si
Predpisi glede etiketiranja in pakiranja
Predpisi določajo, da morajo biti nalepke na izdelkih v domicilnem, latvijskem jeziku, mora biti navedeno:
- ime izdelka,
- seznam sestavin in dodatkov,
- neto količina,
- minimalni datum uporabe,
- posebni pogoji, za pravilno rokovanje z izdelkom,
- ime proizvajalca,
- kdo je pakiral,
- ime uvoznika,
- država izvora,
- navodila za uporabo, če je to potrebno,
- vsebnost alkohola, če gre za alkoholno pijačo nad 1,2% v volumnu in
- označitev številke lota.
Označevanje izdelkov je obvezno, še posebej za alkohol in tobak.
Latvijski zakon o etiketiranju in pakiranju tako določa osnovne zahteve, maksimalne količine težkih kovin, sistem označevanja, pakiranje v distribuciji, zahteve po potrošniških informacijah, idr.
Definirane so omejitve: skupna koncentracija svinca, merkurija, kroma v pakiranju ali pa v materialih ali komponentah iz jih ne sme preseči 100 delov na milijon (ppm v teži), 100 miligramov v enem kilogramu paketov ali materialov oz. njihovih komponent, razen pakiranj, ki so narejena v celoti iz svinca.
Patenti in blagovne znamke
Prijava za registracija patenta je lahko napisana v latvijskem, angleškem, ruskem ali nemškem jeziku. Te prijave morajo biti naslovljene na
Patentni urad v Latviji direktno ali pa preko posrednika, pravnega zastopnika. Zakon o patentih je bil sprejet 1993 leta, v istem letu pa tudi za blagovne znamke, kasneje pa še za pravice intelektualne lastnine.
Seveda pa državljani držav EU lahko koristijo tudi usluge
Evropskega patentnega urada in za
blagovne znamke in dizajn.
Nadzor uvoza
Po vstopu Latvije v EU s 1. majem 2004 veljajo zanjo, tako kot za druge nove članice, skupna, precej liberalizirana pravila glede uvoza in izvoza blaga znotraj skupnega trga. Tako v trgovanju tudi proti dumpinški in proti subvencijski ukrepi.
Latvija se je pri nadzoru uvoza in izvoza tudi prilagodila pravilom EU in uvedla omejitve pri uvozu za blago ali storitve za tretje države za izdelke, ki so na listi omejitev. Pri trgovanju z blagom iz tretjih držav tako podjetja kot tudi latvijski carinski organi upoštevajo neposredno evropsko zakonodajo. Vse ostale carinske zadeve ureja
Carinski zakon Latvije.
Evropska unija ima liberalno zunanjetrgovinsko politiko, nekateri izdelki potrebujejo uvozna dovoljenja. Tu so seveda določene restrikcije, ki izvirajo iz skupne kmetijske politike; realizacija kompenzacij na uvoz in izvoz kmetijskih izdelkov, z namenom zaščite razvoja kmetijstva znotraj EU, kar uvaja določeno število kontrol in regulacijski sistem za dobrine, ki vstopajo na teritorij EU.
Trenutno Ministrstvo za gospodarstvo izdaja uvozne licence za določene izdelke v skladu s količinskimi kvotami ali pa enostavno licence zaradi monitoringa uvoznih količin. To so določeni tekstilni izdelki iz Belorusije, Severne Koreje in Uzbekistana, železo in jeklo ter kalijev klorid iz Belorusije.
Več informacij: