Tržne poti, distribucija
Latvijsko tržišče je znano po velikem številu diskontnih trgovin (splošnih in specializiranih) in manjših samopostrežnih trgovin.
Rast trgovskih diskontov v preteklih letih se je odvijala po vstopu Maxime LT in njenih Saulite verig specializiranih diskontnih trgovin na tržišče. Iki je prav tako nedavno vstopil na tržišče z rastjo, ki se odvija pod njeno znamko Leader Price.
Domicilne maloprodajne trgovine so omejene na manjše samopostrežne trgovine in manjše trgovine v soseskah, kot so: Elvi, Nelda in Mego.
Popularnost franšiznega sistema v zadnjem času narašča. Čeprav Latvija nima specifične franšizne zakonodaje, pa so kljub temu franšizni aranžmaji regulirani pod določbami Zakona o konkurenci ter Trgovinskega zakona.
Uvoženi prehrambeni izdelki, veleprodajne in maloprodajne trgovske operacije se izvajajo skozi privatne grosiste, specializirane za predelavo hrane, a le majhen del njih je dovolj močan in usposobljen za pričetek komercialnih operacij. Največje latvijska trgovske družbe so Interpego, Prodimex, Imanta, Mono trading house, Interskonto, Laval and Hanzas Uznemums ; imajo svojo lastno mrežo majhnih malih prodajaln in špecerij ali pa so sposobni oskrbovati mnogo maloprodajnih trgovin, kar označuje tovrstno komercialno ozadje trgovinskega sistema v državi.
Predelovalne industrije prav tako uvažajo meso, ali direktno živino. Sezonske kmetijske kulture in prehrambeno predelovalni izdelki so pogosto prodani na kmetijskih trgih, ki so v velikih mestih, na nejevoljo malih špecerij in mreže tovrstnih trgovin.
Prvi supermarketi (trgovski centri) so se pojavili v zadnjih letih.
V Latviji ni nobenega zakona, ki bi reguliral odnos med tujo družbo in njenimi distributerji ali agenti v Latviji. Distributerski odnos je lahko določen s klavzulami v vsaki specifični distributerski pogodbi. Odkar je Latvija član Evropske Unije, so določbe EU zakonodaje vgrajene v domicilno zakonodajo. Ta daje polno geografsko svobodo distributerskih aktivnosti znotraj EU.
Tržno komuniciranje, promocija
Oglaševanje se vrši v mnogih oblikah, v kateremkoli tiskanem ali elektronskem mediju. Vodilna latvijska dnevnika v latvijskem jeziku sta "Diena" in "Latvijas Avize." Tema sledi "Neatkariga Rita Avize." Vodilna poslovna časopisa sta "Dienas Bizness," , izhaja v latvisjkem in "Biznes i Baltiya", v ruskem jeziku. "Vakara Zinas" je popularni tabloid. "Chas" in "Telegraf" sta precej razširjena med rusko govorečo populacijo. Seveda so še drugi lokalni časopisi in taki časopisi in magazini, ki pokrivajo določene interesne niše.
Vse informacije o uradnih tenderjih in zakonih so objavljene v latvijskem vladnem časopisu "Latvijas Vestnesis." Edini lokalni angleško govoreči medij v Latviji je The Baltic Times.
Več informacij o trgovinskih dogodkih v Latviji na spletni strani lokalnih sejemskih in drugih podobnih dogodkov:
www.latexpo.lv
www.bt1.lv
Seznam oglaševalskih agencij in spletni portal namenjen oglaševanju.
Elektronsko poslovanje
Elektronsko poslovanje v Latviji strmo narašča. Ta sektor se je razvil do te stopnje, da predstavlja dobro poslovno priložnost za e- posle tudi za akterje iz drugih držav, prav tako iz Slovenije. V skladu s podatki Latvijskega internetnega združenja je v državi približno 1.500.000 internetnih uporabnikov. Mnoga latvijska podjetja kot na primer Air Baltic in večina lokalnih bank in zavarovalnic so kreirala vzpodbude za potrošnike da bi uporabljali njihove usluge izključno skozi internet.
Internet se veliko uporablja v poslovne namene, bodisi za vzpostavitev kontaktov preko e-mailov kot tudi za tele oz. video konference. Vse več podjetij pa se tudi predstavlja preko interneta po načelu biti viden pomeni delati posel.
Plačevanje
Trenutni menjalni tečaj.
Vsi ki prispejo v Litvo iz tretjih držav morajo prijaviti njihova denarna sredstva. Ta zahteva se nanaša na zneske nad 10.000 EUR. Enako velja tudi ko zapuščajo teritorij države ali meje Evropske Unije.
Najbolj uporabljane kreditne kartice za plačevanje v latvijskih hotelih, restavracijah, kavarnah in nakupovalnih centrih so EUROCARD, MASTERCARD, VISA, JCB, DINER'S CLUB, AMERICAN EXPRESS, EUROCHEQUE. Vedno lahko enostavno dvignete vaš denar v bankah in bančnih avtomatih.
Večina ATM naprav pri bankah bo sprejela kreditne kartice za dvig denarja, vendar preverite prej višino provizije.
Kot kjerkoli drugod po Evropi, so tudi v Latviji na razpolago različne metode plačevanja, odvisno od ravni zaupanja in poslovnega razmerja med prodajalcem in kupcem: predplačilo, po povzetju, kreditno pismo, plačilo s kreditno kartico. To so najbolj običajni načini. Čeki se le redko uporabljajo in jih tudi le redko sprejmejo.
Plačilo je stvar dogovora v prodajni pogodbi. V začetku je običajno plačilo (vsaj delno) po predračunu ali zavarovanje z bančno garancijo. Pri večjih poslih je možen tudi akreditiv.
Kako odpreti latvijski transakcijski račun?
Tu sta dve poti:
- Poiščite banko, ki najbolj odgovarja vašim potrebam in jim pišite ali jih obiščite osebno (če greste tja osebno jih raje prej pokličite in se dogovorite za sestanek, da bo bančni uslužbenec pripravljen);
- Tam je tudi lista agentov, ki delajo z mnogimi bankami. Ta pot je nekoliko dražja, (agent običajno računa 70 – 140 USD za njihovo uslugo), toda imeli boste svetovalca, ki bo poiskal za vas optimalno možnost. Prav tako, če boste obiskali Latvijo vam bo večina agentov pomagala poiskati hotel, obiskati banko in ostale stvari, da se boste počutili udobno.
- Večina teh agentov ima tudi dobre cene na offshore usluge (začenši od 390 US$). Če želite odpreti transakcijski račun za offshore podjetje, vam bo pri tem pomagal tak agent, da boste stvar uredili relativno hitro brez zapletov in dodatne papirologije.
- Iz Slovenije je dobro odpreti domicilni račun v Latviji, saj morate tam plačevati tudi infrastrukturne stroške kot so: elektrika, telefon, ipd, ter davščine (katere je najbolje plačati direktno debetno).
Razume se da vas opredelijo kot rezidenta, kakor hitro ste tukaj daljše obdobje zaradi poslovnih interesov in tudi podjetja ali podružnice, poslovnega zastopstva, ki ga boste nemara kmalu ustanovili. Dobro pa je imeti tudi račun zaradi lokalne valute, saj ni potrebo plačevati provizije za vsakokratno konverzijo evrov.
Tveganje
Po podatkih
Country Risk Analysis, ki ga pripravlja OECD in je uradni del pravnega reda EU, se Latvija uvršča v peti razred tveganja – to je višja stopnja tveganja. Ostale primerljive države imajo naslednje ratinge:
OECD: 0-najmanjša stopnja tveganja, 7-največja stopnja tveganja; podatki objavljeni novembra 2011
Coface: A1 – politična in ekonomska stabilnost zelo dobro, A2- dobro, A3 – nekaj sprememb, na splošno dobro, vendar je lahko prizadeta plačilna disciplina podjetij, A4- majava politična in ekonomska stabilnost, poslovni svet je lahko zelo agresiven; B- politična in ekonomska nezanesljivost, občasno zelo težki pogoji poslovanja; C-zelo nestabilna država gledano ekonomsko in politično, poslovanje s številnimi pomanjkljivostmi; D- zelo visok političen in ekonomski riziko, običajno je poslovanje izredno težko ali pa onemogočeno.
Transport
Latvijski cestni transportni sistem igra pomembno vlogo v latvijskem transportu. SJSC "Latvijske državne ceste" skrbijo za 20,309 km glavnih cest vključno z 8,066 km ostalih. Najpomembnejši transportni koridor skozi Latvijo in smer sever-jug je "Via Baltica". "Via Baltica" je prvi transportni koridor Latvije, znan tudi kot avtocesta E67 ki povezuje evropska mesta kot so Helsinki – Talin – Riga – Kaunas – Varšava / E 77 (Riga – Kaliningrad – Gdansk).
Drugi najpomembnejši transportni koridor prehaja Latvijo v smeri zahod – vzhod, E22. Začne se v veliki Britaniji in teče skozi centralno regijo Rusije in na svoji poti prečka Holyhead, Manchester, Leeds, Grimsby (VB), Amsterdam, Groningen, (Nizozemska), Hamburg, Luebeck, Rostock, Sasnitz (Nemčija), Trelleborg, Helsingborg, Norcheping (Švedska), in nadaljuje svojo pot skozi Ventspils do Rige in končno doseže Rusijo – Moskvo, Kazan, Elabug, Perm, Yekaterinburg, Tumen, Ishim.
Latvijska cestna mreža:
Železniška transportna mreža
V skladu z evropskimi transportnimi tendencami, je železniški promet eden od bodočih najperspektivnejših kopenskih vrst transporta, tako v pogledu varnosti kot ekologije. Tovor od in do latvijskih pristanišč je v glavnem transportiran po železnici. Železnica prevzema okoli 52% celotnega kopenskega transporta in ta delež je v nadaljnjem porastu. Najpomembnejši koridor je vzhod-zahod. Najpomembnejši je transport oljnih produktov, kemikalij in mineralnih gnojil.
Železniška mreža Latvije
Pomorski transport
V Latviji so tri glavna pomorska pristanišča:
Liepaja, Riga in
Ventspils. Najbolje je opremljeno in organizirano pristanišče Ventspils. Poleg teh je še sedem manjših pristanišč –
Skulte, Mersrags, Salacgriva, Pavilosta, Roja, Lielupe in
Engure, ki so locirani vzdolž celotne obale Latvije. Največja pristanišča so pretežno namenjena tranzitu tovora – okoli 80% tovora ki potuje po Latviji gre skozi ta pristanišča. Manjša pristanišča pa imajo lokalni pomen. V glavnem so namenjena transportu lesa in sprejemu rib in ribjih produktov. Trenutno so manjša pristanišča prevzela vlogo stabilizatorjev v latvijski ekonomiji in so postala centri ekonomskih aktivnosti na regionalni ravni.
Zračni promet
V zračnem transportu sta dve veliki potovalni družbi: Baltic Airlines in Riair. Med več letališči v Latviji je
RIGA mednarodno letališče, (VAS "Starptautiskā lidosta "Rīga") največje v Baltiški regiji. Je v radiju 7 minut vožnje iz Rige, prestolnice Latvije. Poleg tega so še manjša letališča v
Liepaji, Ventspilsu and Daugavpilsu.
Letališka infrastruktura in vodenje ostaja v Latviji v rokah javnega sektorja. Transportne usluge so delno privatizirane s preobrazbo letalskih prevoznikov v podjetja v mešani lasti z mednarodnimi prevozniki in drugimi investitorji. Država je tako lastnik preko 52% večine prevoznika Air Baltic. Potniški promet se je po vstopu Latvije v Evropsko Unijo podvojil.