Tržne poti, distribucija
Glavnina distribucije izdelkov in prodaja se vrši po privatni distribucijski mreži. Odkar je Litva neodvisna je na stalo veliko število specializiranih trgovin (naredi sam, pripravljen obleči...). Distribucijsko mrežo sestavljajo uvozne družbe, ki imajo lastne trgovine ali prodajajo ekskluzivno za tujo blagovno distribucijo. Te družbe se pojavljajo istočasno v vlogi uvoznikov, prodajalcev na debelo, distributerjev in maloprodaje. Tako deluje nekaj velikih trgovin kot je Univermag, v Litvi. Enako velja za franšizne trgovine.
V Litvi je prodajno tržišče razdeljeno med različne prodajne verige (Economia, IKI, ...). Te družbe imajo supermarkete s površino, ki presega 1000 m² in so locirani v glavnih mestih Litve. Maloprodajno mrežo sestavljajo glavni trije igralci: VP market, IKI ter ICA/Ahold (Rimi). Večina izdelkov je uvoženih in cene predvsem ponujenega sadja in zelenjave ni konkurenčna cenam domačega tržišča, ki ostaja bolj popularen za lokalno prebivalstvo.
Glede na to, da so potrošniki v Litvi zelo nagnjeni k dobrim blagovnim znamkam, narašča tudi povpraševanje po franšizah. Mnogi hoteli so že del najboljših zahodnoevropskih mrež. Tudi pristanišče Klaipedia, kot najpomebnejše ima vse več obiskov križark, ki dovažajo veliko petičnih turistov, ki prav tako želijo dobre in kvalitetne izdelke. Vse to doprinaša tudi k rasti maloprodajne mreže širom države.
Mnogi tuji investitorji pravijo, da ima Litva najboljše ceste v regiji. Tri mednarodna letališča, dobra železnica in cestno omrežje omogočajo promet blaga v vse smeri. Poleg tega pa napovedujejo tudi še več zračnih poletov za Vilno. Eu priznava Litvi funkcijo primarnega transportnega centra v regiji in načrtuje sofinancirati gradnjo avtoceste Via Baltica skozi Litvo, da se poveže država še bolje z obema, Evropsko unijo in drugimi Baltskimi državami.
Potrošniško tržišče v Litvi je razdrobljeno. Nagnjenja potrošnikov se razlikujejo glede prihodka, starosti in socialne pripadnosti. Bolj premožni potrošniki raje kupujejo priznane tržne znamke in kvalitetno blago, ne glede na ceno oziroma ne bistveno glede na ceno.
Najpogostejšo in najučinkovitejšo predstavitev se po opisih dobaviteljev produktov da doseči skozi partnestvo z lokalnimi distributorji. Litovska distribucijska mreža je dobro razvita.
Glavni dobavitelji ponavadi ustanovijo prodajna predstavništva, ki so podprta s trgovsko mrežo. Ponavadi, en eksluziven distributor pokriva celo državo.
Tržno komuniciranje, promocija
Oglaševanje se vrši v mnogih oblikah, v kateremkoli tiskanem ali elektronskem mediju.
Vodilni litovski dnevniki v litovskem jeziku so trije "Kauno Diena" z naklado cca. 60.000, "Respublica" z naklado 70.000 izvodov ter "Lietuvos Rytas" z naklado 90.000 – 140.000 tisoč izvodov ( s sobotno izdajo). Poleg teh je še nekaj manjših, tudi v ruskem in poljskem jeziku. Poleg teh je še nekaj poslovnih časopisov. Baltic Times edini poslovni časopis v angleškem jeziku izhaja tedensko. Seveda so še drugi lokalni časopisi in taki časopisi in magazini, ki pokrivajo določene interesne niše.
Več informacij o trgovinskih dogodkih v Litvi na spletni strani o lokalnih sejemskih in drugih podobnih dogodkih:
Seznam oglaševalski agencij in spletni portal namenjen oglaševanju
Elektronsko poslovanje
Elektronsko poslovanje v Litvi narašča. Ta sektor se je razvil do te stopnje, da predstavlja dobro poslovno priložnost za e - posle tudi za akterje iz drugih držav, prav tako iz Slovenije. Naprej se je razvil v telekomunikacijskih podjetjih, nato bankah, IT podjetjih. Razvoj je šel v smer zagotavljanja »Javnih internetnih dostopnih točk«, sedaj jih je preko 1000. Istočasno so se vršili in se vršijo treningi za računalniško opismenjevanje, da bi čim več ljudi uporabljalo internet. Program se odvija pod imenom Okno v prihodnost.
Več o programu.
Večina lokalnih bank in zavarovalnic je kreirala vzpodbude za potrošnike da bi uporabljali njihove usluge izključno skozi internet.
Trenutno je že preko 50% gospodinjstev, ki imajo internetni dostop.
Internet se uporablja mnogo v poslovne namene, bodisi za vzpostavitev kontaktov preko e-mailov kot tudi za tele oz. video konference. Vse več podjetij pa se tudi predstavlja preko interneta po načelu biti viden pomeni delati posel.
V Litvi je zelo razpredena mreža točk dostopa do medmrežja, saj v državi naštevajo okoli 500 takših točk. V večjih trgovinskih centrih, letališčih, železniških postajah je uporabnikom omogočen brezžični WiFi dostop do interneta.
Plačevanje
Nacionalna valuta v Litvi je Litovski litas (lt). En litas je razdeljen na 100 centov. En EUR je enak 3,4528 Litas (1 USD =2,4 Litas).
Vsi, ki prispejo v Litvo iz tretjih držav morajo prijaviti njihova denarna sredstva. Ta zahteva se nanaša na zneske nad 10.000 EUR. Enako velja tudi ko zapuščajo teritorij države ali meje Evropske Unije.
Najbolj uporabljane kreditne kartice za plačevanje v litovskih hotelih, restavracijah, kavarnah in nakupovalnih centrih so EUROCARD, MASTERCARD, VISA, DINER'S CLUB, AMERICAN EXPRESS, EUROCHEQUE. Vedno lahko enostavno dvignete vaš denar v bankah in bančnih avtomatih.
Večina ATM naprav pri bankah bo sprejela kreditne kartice za dvig denarja, vendar preverite prej višino provizije.
Kot kjerkoli drugod po Evropi, so tudi v Litvi na razpolago različne metode plačevanja, odvisno od ravni zaupanja in poslovnega razmerja med prodajalcem in kupcem: predplačilo, po povzetju, kreditno pismo, dokumentarni akreditiv, plačilo s kreditno kartico. To so najbolj običajni načini. Čeki se le redko uporabljajo in jih tudi le redko sprejmejo.
Plačilo je stvar dogovora v prodajni pogodbi. V začetku je običajno plačilo (vsaj delno) po predračunu ali zavarovanje z bančno garancijo. Pri večjih poslih je možen tudi akreditiv.
Kako odpreti litovski transakcijski račun?
Pravna oseba registrirana v Republiki Litvi mora predložiti naslednje dokumente:
- Potrdilo o registraciji pravne osebe,
- Statut pravne osebe,
- Pismeno potrditev odločitve o tem, kdo je izvoljen za managerja pravne osebe,
- Avtorizacijo, če ureja odprtje računa agent in ne manager pravne osebe,
- Zastopnik pravne osebe mora predložiti osebni dokument,
- Zastopnik pravne osebe mora ob odprtju transakcijskega računa imeti tudi žig pravne osebe;
- Bančni obrazec s podatki o klientu (za pravne osebe) s strani banke.
Če odpirate litovski račun za slovensko podjetje, je postopek enak, potrebno pa je predložiti dokumente za tuje, slovensko podjetje, ter akt o ustanovitvi podjetja.
Vsi gornji dokumenti morajo biti prevedeni v litovski jezik in overjeni ali pa imeti Apostille certifikat.
Iz Slovenije je dobro odpreti domicilni račun v Litvi, saj morate tam plačevati tudi infrastrukturne stroške kot so: elektrika, telefon, ipd, ter davščine (katere je najbolje plačati direktno debetno).
Razume se da vas opredelijo kot rezidenta, kakor hitro ste tukaj daljše obdobje zaradi poslovnih interesov in tudi podjetja ali podružnice, poslovnega zastopstva, ki ga boste nemara kmalu ustanovili. Dobro pa je imeti tudi račun zaradi lokalne valute, saj ni potrebo plačevati provizije za vsakokratno konverzijo evrov. Lahko sklenete tudi dodatni sporazum o uporabi internetnega bančništva, ki je v Litvi zelo razširjeno, uporaba pa finančno stimulirana.
Banke na splošno imajo raje, da odprete račun osebno v banki. Račun lahko vodite v domači in/ali tuji valuti.
Transport
EU priznava Litvo, kot primarni transportni logistični center regije, ki povezuje EU z vzhodno evropskimi tržišči.
Zračni transport
Transportna zračna logistična mreža Litve sestoji iz treh mednarodnih letališč, ki se nahajajo v mestih
Vilnius,
Kanaus in
Palanga. V Litvi delujejo naslednji letalski operaterji: AY – Finnair, BT – Air Baltic, DHL – Lufthansa, Lo . LOT Polish Airlines, OS – Austrian Airlines, OV - Estonian Air, SK - SAS, SU - Aeroflot, TE – Lithuanian Airines (LAL), TT – Air Lithuania. Vilnius povezuje z največjimi evropskimi mesti 11 letalskih družb, Kaunas – trije in Palango pet prevoznikov.
Nacionalna zračna prevoznika letita v 18 tujih držav. Lista držav se povečuje. Zračna flota je prenovljena in zračne steze modernizirane, prav tako pa tudi kontrole letenja.
Litovski cestni transportni sistem je doživel v preteklih letih kompletno privatizacijo, ki zdaj deluje pod tržnimi principi. Ceste so zelo dobro vzdrževane. Litovski cestni prevozniki opravijo stotine tisoče prevozov do 28 držav Evrope in Azije. Cestni sistem pokriva 21.000 km kvalitetnih cest. Veliki investicijski projekt Via Baltica povezuje Finsko in baltiške države s cestnim omrežjem centralne in južne Evrope ter je najpomembnejši transportni koridor skozi Litvo, znan tudi kot avtocesta E67 ki povezuje evropska mesta kot so Helsinki – Talin – Riga – Kaunas – Varšava / E 77 (Riga – Kaliningrad – Gdansk).
Načrt cestnega omrežja Litve:
Letališča v Litvi:
Železniška transportna mreža
V skladu z evropskimi transportnimi tendencami, je železniški promet eden od bodočih najperspektivnejših kopenskih vrst transporta, tako v pogledu varnosti kot ekologije. Tovor od litovskih pristanišč je v glavnem transportiran po železnici. Železnica prevzema okoli 44% celotnega kopenskega transporta in ta delež je v nadaljnjem porastu. Najpomembnejši koridor je vzhod-zahod od Klaipedije proti Kaliningradu. Železniška infrastruktura je modernizirana. Po železnici tovorijo največ olja in oljne produkte, umetna gnojila, les ter železne kovine. Vse prevoze izvaja delniška družba Litovske železnice oziroma AB «Lietuvos Geležinkeliai», na njihovem spletnem naslovu www.litrail.lt lahko najdete več uporabnih podatkov.
Če pri potovanju z vlakom niste utegnili kupiti vozovnice na postaji, jo lahko kupite na vlaku pri sprevodniku, vendar morate računati na 20 do 25% višjo ceno.
Železniška mreža Litve: Želeniška mreža Litve
Pomorski transport
Vodne poti skozi Klaipedsko državno pristanišče podaljšajo cestno in železniško linijo vzhodno-zahodnega koridorja 9B do drugih evropskih pristanišč. Pristanišče je sposobno sprejeti ladje do 270m dolžine in z ugrezom do 14 metra. Vsako leto vstopi v pristanišče čez 7000 ladij iz 45 držav z do 21 milijonov ton tovora, vključno kovine, oljno produkti, žita, prehrambeni izdelki, cement, les, umetna gnojila, potrošne dobrine v kontejnerjih, prikolicah, železniških vagonih, itn.
Pomorsko pristanišče Klaipedia:
