Litva
Osnovni podatki
Litva je bila v 13. in 14. stoletju veliko kraljestvo in je obsegala večino današnje Poljske in Ukrajine ter je bila s tem največja država v Evropi. Po prvi svetovni vojni je ponovno postala neodvisna do leta 1940, ko so jo nasilno priključili v Sovjetsko Zvezo. V letu 1990 je ponovno razglasila neodvisnost, ki pa jo je Sovjetska Zveza priznala šele 1991 in do leta 1993 odstranila svojo vojsko. Litva je postala odprta in uspešna država in gospodarstvo ter se vključila v evropske institucije. V letu 2004 se je priključila
EU in NATO, je pa tudi članica
WTO (World Trade Organization). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU.
Država meri 65.300 kvadratnih kilometrov in ima 3,5 milijona prebivalcev. 80,6 % je Litovcev, 8,7 % Rusov, 7 % Poljakov, 1,6 % Belorusov in 2,1 % drugih. Večina prebivalcev pripada eni izmed treh največjih religij v Litvi, ki so rimsko katoliška (79 %), pravoslavna (4,1 %) in protestantska (1,9 %). 67 % prebivalcev živi v mestih in 4 % pod mejo revščine.
Glavno mesto je Vilnius, valuta litas (množina litai), uradni jezik pa litvanski. V državi se uporablja metrični sistem.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Politični sistem
Litva je parlamentarna demokracija, razdeljena na deset regij. Ustavo, sprejeto oktobra 1992 je dopolnila julija 2004. Volilni upravičenci volijo vsaka 4 leta 141 članski parlament (Seimas). 71 poslancev se voli direktno, 70 pa po proporcionalnem sistemu skozi strankarske liste.
Zadnje volitve so bile oktobra 2008 (naslednje bodo oktobra 2012) in so za predsednika vlade ustoličile Andriusa Kubiliusa. Predsednica države je od volitev v maju 2009 Dalia Grybauskatie, ki je uradno prevzela predsedstvo 12. julija 2009.
Naslednje predsedniške volitve bodo v maju 2014, parlamentarne pa v letu 2012.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Po osamosvojitvi leta 1990 se je Litva počasi preoblikovala iz centralno planskega v tržno gospodarstvo.
Kmetijstvo predstavlja 3,6 % BDP. Največ pridelujejo pšenico, oves, krompir in vino. Pomemben delež v kmetijstvu ima tudi živinoreja. Redijo govedo, prašiče in drobnico. Skoraj 7,7 % aktivnega prebivalstva dela v kmetijstvu.
Najpomembnejši industrijski sektorji so elektronska, kemična, živilska, tekstilna in kovinska industrija ter proizvodnja gradbenega materiala. Industrijska predstavlja 30 % BDP in zaposluje 30 % aktivnega prebivalstva.
Storitveni sektor prispeva skoraj 60 % BDP. Najpomembnejše panoge so informacijska tehnologija in komunikacije.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.