Tržne poti, distribucija
Distribucijske mreže za potrošno blago se zelo hitro razvijajo. Manjša in srednja podjetja, ter posebej manjši trgovci na drobno, hitro izgubljajo tržne deleže v boju z velikimi tujimi konkurenti. Veliki trgovske verige hitro rastejo, saj madžarski potrošniki veliko povprašujejo po proizvodih zahodnih držav.
Na Madžarskem so prisotni predvsem
Auchan group,
Tesco,
Tengelmann,
Baumax,
Cora in
Metro.
Večji distributerji v prehrani so
CBA,
Spar,
Profi,
Match.
V tekstilnem sektorju pa dominirata
C&A in
Marks and Spencer.
Viri:
www.fita.org,
Dow Jones Factiva.
Tržno komuniciranje, promocija
Za tržno komuniciranje se uporabljajo klasični mediji. Zaradi nepoznavanja trga se je najbolje povezati z oglaševalskimi agencijami, ki imajo realnejšo sliko o madžarskem trgu. Vendar velja previdnost v smislu poskusnega oglaševanja v novih medijih, saj Madžari niso privrženci hitrih sprememb. Prisotne so skoraj vse svetovno priznane oglaševalske agencije.
Združenje oglaševalskih agencij nudi seznam vseh agencij na Madžarskem.
Nekatere največje madžarske oglaševalske agencije:
Tržna promocija je ključnega pomena za uspešno prodajo na madžarskem trgu. Udeležba na sejmih in trgovsko znanstvenih seminarjih lahko veliko pripomore pri pospeševanju prodaje številnih izdelkov in storitev. Madžarski distributerji se poslužujejo znanstvenih in/ali informativnih časopisov, specializiranih publikacij posameznih industrijskih panog in trgovinskih publikacij za seznanjanje kupcev o svojih izdelkih. Trgovska združenja nudijo možnosti učinkovitega oglaševanja in objave oglasov na njihovih spletnih straneh po ugodnih cenah. Zelo priljubljen način tržnega oglaševanja na Madžarskem je tudi sodelovanje z univerzami, srednjimi šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami.
Tudi za Madžarsko je tako kot za številne ostale države značilen prehod s splošnih sejmov na manjše, specializirane sejme, ki se osredotočajo na posamezne sektorje, na primer računalništvo, okoljevarstveno opremo, avtomobilizem, kmetijstvo, potrošno blago, gradbeništvo... Število sejmov se je zato v zadnjih letih močno povečalo.
Tržna promocija je pomembna predvsem na področju potrošnih izdelkov. Odločitve o nakupu določenih izdelkov so vedno bolj odvisne od sofisticiranih oblik oglaševanja v tiskanih in elektronskih medijih. Večina večjih madžarskih podjetij oglašuje svojo dejavnost v takšni ali drugačni obliki. Zakon o konkurenci prepoveduje oglaševanje, ki zavaja potrošnike ali blati konkurenco. Zakon o oglaševanju iz leta 1997 je liberaliziral oglaševanje, vključno z odpravo prepovedi oglaševanja alkoholnih pijač in tobaka. Z dopolnilom zakona iz leta 2001 so bile uvedene omejitve oglaševanja in promocije zdravil ter prepovedano oglaševanje zdravil na recept, cepiv in dietnih nadomestkov, vključno z lekarniškimi pripravki, ki se subvencionirajo iz sklada za zdravstveno zavarovanje. Ta prepoved pa ne velja za izdelke, ki jih madžarska vlada ne subvencionira, in katerih število se v zadnjih letih hitro povečuje.
Elektronsko poslovanje
Relativno malo madžarskih podjetij se ukvarja z E-poslovanjem, pa še ta uporabljajo spletne strani le kot promocijski kanal, ne pa tudi kot prodajni. Razlogi so predvsem slaba infrastruktura in nezaupanje v varnost e-poslovanja, dragi osebni računalniki ter nizka stopnja uporabe kreditnih kartic. Najmanj razvit sektor poslovanja je B2C (poslovanje s končnimi uporabniki). Stopnja penetracije je nizka, po EIU ima oceno 6.
Vir:
Economist Intelligence Unit, April 2009.
Plačevanje
Madžarska valuta: Madžarski forint (HUF). 1 EUR = približno 270,60 HUF.
Tuje valute se lahko zamenjajo za madžarske forinte v bankah in menjalnicah (te so v hotelih, na letališčih, železniških postajah, turističnih agencijah in podobno). Menjalniški avtomati so na voljo v Budimpešti in nekaterih večjih turističnih centrih. V nekaterih restavracijah in lokalih pa lahko tudi plačate v Evrih.
V večini hotelov in trgovinah se lahko plačuje s kreditnimi karticami, kot napr. z American Express, Visa in Mastercard/Eurocard.
Ciljni datum, ko naj bi Madžarska sprejela evro, je bil sprva določen za leto 2010. Zaradi prevelikega proračunskega primanjkljaja ta datum ni več realen. Po vladnih ocenah bo država v obdobju 2008-2010 šele izpolnila maastrichtska merila, v evrsko območje pa naj bi vstopila dve leti po njihovi izpolnitvi.
Viri:
www.fita.org,
Dow Jones Factiva,
www.finance.si.
Transport
Pri prevozu tovora je najpogostejši cestni prevoz (predstavlja 92% domačega, oziroma 73,5% mednarodnega transporta). Sledi železniški promet (4,5% domačega, oziroma 19% mednarodnega transporta), rečni in letalski promet sta zanemarljiva. Pri prevozu potnikov je najpogostejši cestni prevoz, sledi mu železniški. Vedno bolj pomembno vlogo ima tudi letalski potniški promet, ki je po vstopu nizko-cenovnih letalskih prevoznikov v porastu.
Vir:
Economist Intelligence Unit.