Tržne poti, distribucija
Podatke o poštni špediciji lahko dobite na spletni strani
Pošte Slovenija.
V Nemčiji na tem področju že prevladujejo moderna podjetja z elektronskim upravljanjem, ki skrbijo, da blago prispe pravočasno, kvalitetno dobavljeno in v ustreznih količinah do kupca. Pri nekaterih podjetjih dnevno opravijo preko 400 naročil iz dobave, od tega gresta tudi do dve tretjini pošiljk v tujino. Pri pakiranju, odpošiljanju in transportu igrajo pravila in predpisi posameznih držav (npr. uvozni predpisi) pomembno vlogo.
Organizacijo transporta in iskanje ustreznega partnerja za prevoz ali naročnika lahko najdete tudi v internetnih borzah. Največja je
Teleroute Frachtbörse.
Tržno komuniciranje, promocija
Nemška podjetja se poslužujejo različnih pripomočkov za doseganje svojih ciljev pri prodiranju na tuja tržišča.
Pri poslovnih stikih jim lahko veliko pomagajo tudi njihove industrijsko-trgovinske zbornice (AHK, DIHK), ki imajo svojo mrežo razpredeno praktično po celem svetu, seveda pa tudi druge institucije, trgovinska združenja, investicijska podjetja in uradi. Nadaljnja možnost za predstavitev inovativnih idej, novih tehnologij in modernih managementov nemških podjetij so organizacije razstav, simpozijev, kooperacijskih srečanj in podobnega. Vzporedno s tem pa zbornice prirejajo reklamne prireditve, na katerih vabijo tuja podjetja za investiranje oz. nastop v Nemčiji in tu tesno sodelujejo s sejemskimi družbami. Letno tako zbornice posredujejo okrog 17.000 razstavljavcev, 300.000 obiskovalcev in poskrbijo za najem 400.000 m2 razstavnih površin na nemških sejmih. Več o organizirani sejemski dejavnosti si lahko preberete v poglavju o sejmih.
Za uspešen nastop na nemškem trgu je koristno najeti agencijo, ki ima domicil ali podružnico na ozemlju Nemčije. Uporaba nemščine je v tem primeru 'obvezna'. Sicer je mogoče reči, da vsaj v poslovnih krogih večina govori vsaj še angleški jezik (predvsem v zahodni Nemčiji dostikrat tudi francosko), vendar pa je kljub temu potrebno poskrbeti, da je vse gradivo prevedeno v nemški jezik.
V Nemčiji se lahko slovenski izvozniki poslužujejo vseh oblik promocije, in sicer npr. sejmi, predstavitve (konvencije, kongresi, seminarji), članki v specializiranih revijah, oglasi v dnevnem časopisju, internetno oglaševanje. Prav tako lahko za nastop na nemškem trgu najamejo specializirane agencije.
Med mediji najbolj izstopajo dnevni časopisi, regionalni tedniki in nacionalne revije, le-tem sledita televizija in radio. Korporativno sponzorstvo je dovoljeno in predstavlja priljubljen način promocije za pomembnejše športne dogodke. Nekatere oblike neposrednega trženja, kot na primer trženje po telefonu so omejene.
Oglaševanje v medijih
Pomembnejši oglaševalski mediji so, prav tako kot drugje časopisi, televizija, radio in revije.
Nemški trg časopisov je dosegel prodajo 9.6 milijard EUR v letu 2003, kar predstavlja povečanje za 3.2% v primerjavi s predhodnim letom. Nemški časopisni trg je enakomerno porazdeljen z velikim številom lokalnih časopisov in malih izdajateljev, ki pa predstavljajo le manjši del trga. Dnevni časopisi predstavljajo skoraj 94% celotnega trga v letu 2003 s prodajo skoraj 9 milijard EUR. Približno 77% Nemcev starejših od 14 let redno bere dnevno časopisje. Pričakuje se, da bo trg zrasel za 10.1% do leta 2008, dnevni časopisi pa naj bi pokrivali kar 93% celotnega časopisnega trga.
Na drugi strani pa je trg revij zrasel le za 0,9% od leta 2002 z naklado 564 milijonov kopij. Glavni igralec na trgu revij je Heinrich Bauer Verlag, ki je zabeležil 10,2% tržnega deleža. Približno 35,4% vseh revij v Nemčiji je distribuiranih v obliki naročilnic in so bile dostavljene direktno naročnikom. Večina Nemcev tudi pričakuje, da revije povzemajo tudi aktualno politično situacijo v državi.
Oglaševalski trg je v letu 2003 dosegel znesek 20.2 milijarde EUR, kar predstavlja povečanje za 0,7% v primerjavi z letom 2002. Največji tržni delež pripada skupini BBDO Group Deutschland, podružnici ameriške agencije BBDO Group. Vsi glavni igralci na trgu so zabeležili rast prihodkov v letu 2003. BBDO Group je zabeležil največjo rast, in sicer 10.2%. Naslednja dva velika tekmeca na oglaševalskem trgu sta Publicis SA ( z 19 pisarnami po Nemčiji) in Ogilvy & Mather.
Online oglaševalski trg je v letu 2005 znašal 885 milijonov EUR.
Gledanje televizije predstavlja za nemške prebivalce pomemben del preživljanja prostega časa. V povprečju preživijo 93 minut dnevno pred TV sprejemnikom. TV trg v Nemčiji je zrasel za 8,4% v letu 2003 na vrednost 11,9 milijarde EUR. Nemško TV področje je razdeljeno na dva dela, javno televizijo in komercialno televizijo. Od pojava prvih zasebnih televizij v Nemčiji v začetku osemdesetih, beležita javni televiziji ARD in ZDF in njune regionalne izpostave (Dritte, konglomerat 7 kanalov) neprestano rast konkurence in boja za gledalce. V letu je bila vodilna TV postaja RTL Group z 29.8% tržnega deleža. RTL Group vsebuje 4 TV kanale: RTL, RTL II, Super RTL in Vox. RTL Group je tudi največja evropska TV postaja, s sedežem v Luxemburgu. Njihov portfolio zajema 26 televizijskih postaj in 24 radijskih postaj v devetih evropskih državah.
ARD je največja javna televizijska ustanova v Nemčiji in ena največjih te vrste na svetu. Njen budget je presegal 6 milijard EUR v letu 2003. ZDF je prav tako javna TV ustanova in zaseda v Nemčiji drugo mesto v svojem področju. Administrirana je skozi nemške dežele, glavna sedeža sta v Mainzu in Berlinu, manjše izpostave pa so tudi v vseh deželah. ProSieben Sat1 Media AG je bil ustvarjen v letu 2000 kot del Kirch Gruppe, ki je kasneje prodala svoj delež v ProSieben Sat1 po finančnem kolapsu v letu 2002.
Elektronsko poslovanje
Elektronsko poslovanje je v Nemčiji zelo razširjeno v vseh oblikah . Poleg tega pa Zvezno ministrstvo za gospodarstvo in delo vzpodbuja in subvencionira projekte s področja vzpodbujanja in razvoja e-poslovanja, in interneta med srednje velikimi in malimi podjetji in samostojnimi podjetniki. Prednostna naloga je vzpostavitev na znanstveno temelječe informacijske družbe. Zvezna vlada je v skladu s tem sprejela v letu 2003 program 'Informacijska družba Nemčija 2006' s številnimi temami: eBusiness, eGovernment, Mobile Multimedia, eCard strategija zvezne vlade, WissensMedia, eLearning, VERNET, strateški tehnološki projekti, podpiranje ustanovitev novih podjetij.
Plačevanje
S poslovanjem z drugimi pravnimi osebami, tako domačimi kot tujimi, so povezani tudi riziki, največkrat zamujena plačila ali plačilna nesposobnost kupca, ki jih poslovneži lahko s pravilnimi ukrepi pravočasno preprečijo. Najpomembnejši ukrepi za zavarovanje in pravočasnost plačila so ustrezna pogodba, v kateri je točno določen način plačila naročenega blaga in zavarovanje plačila v primeru zamude oziroma nezmožnosti kupca za plačilo. Plačilo se lahko izvrši s predplačilom ali delnim plačilom blaga pred dobavo, z bančnim nakazilom, gotovinskim plačilom ali akreditivom. Večina tujih podjetij se pri poslovanju preko meja odloča za zavarovanje posla pri institucijah, ki se ukvarjajo z zavarovanjem terjatev.
Tudi v Sloveniji se z zavarovanjem poslov v tujini ukvarja več podjetij: SID, Coface Intercredit, posamezne zavarovalnice.
Včasih pa samo zavarovanje terjatev ni dovolj, še posebej če je dolžnikov dolg bistveno večji kot je zavarovana vsota. V Nemčiji, kakor tudi drugod po svetu, obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo z izterjavo plačil. To so za tako vrsto dejavnosti registrirana podjetja, ki so v vseh pogledih dobro organizirana, povezana s specialnimi agenturami, svetovalci in pravniki ter imajo svetovno razpredeno omrežje.
Transport
Nemčija ima odlično cestno in železniško infrastrukturo - 35.000 km železniških povezav (dnevno je na progah 50.000 potniških in tovornih vlakov), 230.800 km cest (12.531 km avtocestnih povezav (Autobahn), 40.711 km državnih avtocest, 86.800 km običajnih cest, 91.520 km lokalnih cest) in 7.450 km notranjih vodnih poti. Glavna pristanišča so: Hamburg, Wilhelmshaven, Bremen, Rostock in Lübeck; najpomembnejši rečni pristanišči pa sta Duisburg in Magdeburg.
S približno 550 letališči je Nemčija po gostoti letališč na svojem ozemlju vodilna država na svetu. Letališče Frankfurt am Main je največje letališče v Nemčiji. Nemčijo odlikuje centralna lokacija v Evropi. Več kot 100 mednarodnih letalskih družb leti v Nemčijo z približno 800 letališč z vsega sveta. Poleg tega imajo zelo dobro razvito mrežo železniških povezav in tudi tako imenovanih 'Business lounges' na železniških postajah. Vsa večja sejmišča so lahko dostopna ali z letalom ali železniško povezavo. Poleg vsega naštetega pa na nemških avtocestah zaenkrat ni potrebno plačevati cestnin (za osebni promet). Novost z letom 2009 je znižanje cestnin za tovorna vozila z nizkimi vrednostmi izpušnih plinov.
Letalski prevoz
Iz Ljubljane so redne direktne letalske povezave v München in Frankfurt/Main. Iz bližnjih mest (Trst, Celovec, Graz, Zagreb, Rijeka) pa lahko direktno letite tudi v Köln/Bonn, Frankfurt (Hahn), Berlin, Leipzig/Halle, Düsseldorf, Hannover, Stuttgart in Hamburg.
Lufthansa je eden izmed vodilnih svetovnih letalskih prevoznikov in zagotavlja povezave med Nemčijo in več kot 300 letališči v 100 državah. Skupaj z ekonomsko povezavo različnih letalskih prevoznikov, kot sta na primer Star Alliance ali One World, pa lahko v Nemčijo pripotujete z več kot 800 letališč po svetu. Seveda lahko uporabite tudi enega izmed, predvsem v zadnjem času, številnih poceni letalskih prevoznikov (tako imenovanih discounterjev), kot npr. EaysJet, Ryanair, German Wings, Germania Express, Hapag Lloyd Express, Air Berlin in drugih. Poleg 18 mednarodnih letališč ima Nemčija tudi veliko lokalnih letališč (kot npr. Münster, Augsburg), kamor letijo praviloma le manjša letalska podjetja.
Železniški prevoz
Omrežje nemških železnic (Deutsche Bahn), ki je povezano z vsemi pomembnejšimi letališči in centri mest, predstavlja pravo alternativo letalskemu prometu. Nemčija razpolaga še z drugimi, približno 350-imi privatnimi podjetji železniškega prevoza. Vsak dan, 200 InterCity in ICE (InterCityEx-press) vlakov poveže 80 mest v eno ali dvournih intervalih. EuroCity vlaki zagotavljajo hitre mednarodne povezave in olajšajo dostope v druge sosednje države; regionalni vlaki InterRegio pa dopolnjujejo sliko organiziranega omrežja. Koordinacija med lokalnimi in mednarodnimi vlaki deluje zelo dobro, prav tako si lahko na njihovi spletni strani poiščete tudi najbolj ugodno železniško povezavo po skoraj vsej Evropi.
Cestni prevoz
Za prevoz iz Slovenije do meje z Nemčijo se najpogosteje uporablja cestni prevoz. Pri iskanju najugodnejših prevoznih poti vam lahko svetujejo špediterska in transportna podjetja, ki so v Nemčiji izredno razvejana in dobro organizirana. Zelo dobrodošla so tudi dobro organizirana postajališča na avtocestah: Tank & rast.
Seveda se lahko vedno odločite za najem vozila. Z rent-a-car vozilom lahko potujete brez omejitev. Veliko število vozil za najem pripada Nemškemu združenju podjetij za oddajo vozil (Bundesverband der Autovermieter Deutschlands e.V.). Vozilo lahko rezervirate tako preko interneta od doma, kot tudi na vseh letališčih in večjih železniških postajah, kjer jih lahko tudi takoj prevzamete.
Morski promet
Nemčija je kot svetovni prvak v izvozu zelo odvisna od trgovanja po morju. Ima nekaj večjih in zelo modernih pristanišč, velik del svojih čezoceanskih poslov pa Nemčija opravlja tudi preko pristanišč sosednjih držav, na primer Nizozemske. V gradnji je četrti kontejnerski terminal v Bremenhavnu, prav tako globokovodno pristanišče v Wilhelmshavnu. Najmočnejša morska pristanišča Nemčije so Hamburg, WIlhelmshaven in Bremen z Bremerhavnom. Najpomembnejše pristanišče v Vzhodnem morju je Lübeck. Najpomembnejši morski poti sta Unterelbe in Unterweser, za tranzitni promet je pomemben Nord-Ostsee-Kanal. Pred nemško obalo Vzhodnega morja leži najbolj prometna in najbolj nevarna ladijska proga Vzhodnega morja.
Rečni promet
Izjemnost Nemčije je tudi v dobro izdelanem omrežju vodnih poti za notranji ladijski promet. Najpomembnejše plovne reke so Ren, Main, Weser in Elba. Pomembnejši notranji kanali so Mittellandkanal, Dortmund-Ems-Kanal, Rhein-Herne-Kanal in Elbe-Seitenkanal, Main-Donau-Kanal (le-ta omogoča direktno ladijsko pot od Severnega in Vzhodnega morja do Črnega morja). Najpomembnejši kompleks nemških rečnih pristanišč je kompleks Duisburg-Ruhrorter Häfen, ki je hkrati največje notranje pristanišče v Nemčiji sploh ter tudi največje notranje pristanišče na svetu.