Komunikacije

Internet in elektronska pošta

Mediji

Pisani mediji
Nizozemska ima relativno visoko število bralcev časopisov in revij, vendar pa v zadnjih letih beleži upad plačniških naklad. V letu 2005 je bilo za vsakih 100 gospodinjstev dostavljenih 55 kopij plačniških dnevnikov, kar je pomenilo 3,8 milijone izvodov. Časopisni mediji v državi so zelo koncentrirani. Opaziti je povečanje v tujem lastništvu. Trije založniki imajo nadzor nad 90 odstotki naklade plačniških časopisov. PCM, založnik štirih dnevnikov (de Volkskrant, NRC Handelsdlad, AD ter Trouw) je v lasti investitorja iz Velike Britanije. Amsterdamski lokalni časopis Het Parool je v lasti belgijske Persgroep. Skoraj polovica celotne cirkulacije plačniških časopisov pripada sedmim nacionalnim dnevnim časopisom.

Leta 1999 sta začela izhajati dva brezplačna dnevna časopisa, katera imata danes naklado okoli 450.000 izvodov. Distribucija omenjenih brezplačnih časopisov poteka večinoma preko javnih mest, kot so javna prevozna sredstva, univerze, restavracije in trgovska središča.

Inovacije pisanih medijev vključujejo tabloide, nedeljske izvode, internetne medije, revije ipd. Nizozemski bralci imajo na voljo vsaj 8.000 različnih naslovov pisanih medijev. Naklada tradicionalnih revij je iz leta v leto nižja, čeprav so naklade še vedno dokaj visoke.

Avdio-vizualni mediji
Opaziti je znake fragmentacije z povečanim številom komercialnih postaj. Tuje lastništvo je visoko. Nizozemski medijski prostor je dominirajo komercialni programi na eni strani ter močen javni sistem na drugi strani (kljub temu da nizozemska nima državnih televizijskih oziroma radijskih postaj). To predstavlja edinstven sistem javne radio-televizije preko privatnih organizacij.

Organizacije so neodvisne, kar pomeni da se vlada ne more vmešavati v program. Nizozemci lahko gledajo tri javne nacionalne programe, dva tuja kanala (ki sta situirana v Luksemburgu), ter pet komercialnih nizozemskih programov. Povprečna kabelska televizija ponuja, poleg desetih nizozemskih programov, še dodaten lokalni program, dva belgijska programa, ter številne druge kabelske programe, ki vsebujejo nizozemska vsebino (kot na primer nizozemski MTV, etc.), kot tudi druge evropske kabelske postaje.

Penetracija kabelske televizije je ena najvišjih v Evropi (približno 95 odstotna). Decembra 2006 je bil analogni sistem ustavljen, in digitalna televizija je bila na razpolago v vsej državi. V povprečju je na voljo 40 radijskih postaj, od tega pet nacionalnih nizozemskih postaj.

Tiskovne agencije
Najpomembnejša nizozemska tiskovna agencija je ANP (Algemeen Nederlands Persbureau), ki je leta 2000 postala neodvisno podjetje, ter je leta 2003 prišla v večinsko last investicijskega podjetja NPM Capital NV. Preostali delež tiskovne agencije je v lasti časopisnih založnikov. Associated Press je edina tuja tiskovna agencija s pisarno v Haagu.

Medijske organizacije
Na področju novinarstva je najpomembnejša medijska organizacija Nizozemsko združenje novinarjev (Nederlandse Vereniging van Journalisten – NVJ), ki je kombinacija sindikata in profesionalne organizacije, ter ima približno 9.000 članov.

Novinarji, ki spremljajo parlamentarna dogajanja v Haagu se lahko pridružijo Parlamentarni novinarski organizaciji (Parlamentaire Pers Vereniging – PVV). Tuji novinarji se lahko pridružijo Tuji novinarski organizaciji, uredniki se lahko pridružijo Nizozemskemu združenju urednikov.

Strokovnjaki v filmski in televizijski industriji so združeni v Združenju filmskih in televizijskih delavcev. Medijske projekte finančno podpirata dodatni dve organizaciji, Nizozemskih sklad kulturnih medijev, ki finančno podpira razvoj in produkcijo kulturnih radijskih in televizijskih programov, ter Fundacija posebnih novinarskih projektov, ki podpira novinarje, ki želijo realizirati posebne raziskovalne projekte.

Oglaševalci so združeni v Združenju nizozemskih oglaševalcev, medtem ko so oglaševalske organizacije združene v Sindikat komunikacijskih in svetovalnih agencij.

Nacionalni medijski zakoni
Osnova nizozemskega medijskega zakona je člen 7 v nizozemski ustavi. Zakon ravno tako omejuje oglaševanje tobaka, alkohola in medicinskih izdelkov.

Medijski zakon regulira radio in televizijo, vendar pa nad omenjenima medijema ni državnega nadzora. Medijski zakon na Nizozemskem tako zadeva predvsem zakone glede oddajanja, ter določila medijskih organizacij javnega televizijskega sistema. Medijska komisija nadzoruje implementacijo medijskih zakonov kar se tiče javnih ter zasebnih televizijskih postaj in kabelskih operaterjev. Komisija tudi izdaja dovoljenja za oddajanje komercialnim televizijskim postajam.

Televizijske organizacije morajo izpolniti dva glavna pogoja da dobijo dovoljenje za oddajanje: 1) potrebujejo vsaj 300.000 gledalcev, ter 2) izvajati morajo program predpisan v medijskem zakonu, predvsem kar se tiče obveznega števila programov v različnih kategorijah kot so informativni program, kulturni program ter izobraževalni program.

Komisija izvaja nadzor tudi nad finančno situacijo javnih televizijskih postaj, ter ima pooblastila da kaznuje organizacije v primeru nezakonitega reklamiranja, ipd. Nizozemski organ za konkurenčnost raziskuje in kaznuje potencialne tajkune ter nelegalne porabe gospodarske moči v vseh medijskih področjih. Vlada namerava omejiti koncentracijo medijskega lastništva na 35 odstotkov.

Nizozemska ima enega najbolj razvitih telekomunikacijskih omrežij v Evropi. Država je bila začetnik projekta GigaPort, nove generacije internetnih povezav, ki bodo omogočile hiter in sodoben razvoj tudi v prihodnjih desetletjih. Po podatkih Nizozemske agencije za tuje investicije(NFIA) ima Nizozemska 70 ponudnikov internetnih storitev. Vse več nizozemskih telekomunikacijskih operaterjev, kot so Getronics, CMG, Origin se zaveda nujnosti neprestane modernizacije, ki omogoča učinkovitejše poslovanje, nižje stroške, hitrejši povratek investicije in s tem uspešnejši razvoj.

Največji ponudnik spletnih strani je nizozemska vlada. Pomembne informacije s področja makroekonomije so dosegljive na spletnih straneh Nizozemske izvozne trgovinske agencije, Nizozemske agencije za tuje investicije, Banke Nizozemske, Statističnega urada in Amsterdamske blagovne borze.

Spletne strani vladnih institucij so vedno tudi v angleščini, največkrat pa tudi v nemščini in francoščini ter nekatere celo v španščini. Tudi podjetja se zavedajo nujnosti mednarodnih internetnih povezav, tako da imajo v glavnem vse spletne strani v nizozemskem in angleškem jeziku.

Po podatkih Evropskega statističnega urada 83 odstotkov Nizozemcev redno uporablja internet, kar je znatno nad evropskim povprečjem, ki znaša 56 odstotkov. 74 odstotkov gospodinjstev ima dostop do širokopasovnega interneta, kar je ravno tako nad evropskim povprečjem, ki znaša 49 odstotkov.

Informacije lahko dobite na straneh:
Nizozemska agencija za zunanjo trgovino – EVD
Nizozemska agencija za tuje investicije – NFIA

Telefon, fax

Privatizacija nizozemske pošte (KPN) in liberalizacija telekomunikacij (januar 1998) je omogočila hiter razvoj na področju telefonije.

Klicna številka za Nizozemsko iz Slovenije je 0031.

Področne klicne številke so:

• Amsterdam 20,
• Den Haag 70,
• Rotterdam 10,
• Utrecht 30,
• Groningen 50,
• Eindhoven 40,
• Maastricht 43.
•  

Telefonske številke nujnih služb:

• Rešilec 112,
• Gasilci 113,
• Policija 112.

Pošta

Po podatkih Pošte Slovenije potuje pisemska pošiljka na Nizozemsko od 4 do 8 dni, z letalsko pošto 3 do 4 dni.

Kurirski servis

Glej seznam domačih in mednarodnih kurirskih servisov v rubriki Koristni naslovi in linki za izvoznike.