Carinske dajatve
Med Portugalsko in ostalimi državami EU poteka svobodna trgovina brez carin. Za ostale države se uporabljajo skupna izvozna in uvozna pravila EU glede nečlanic. Carine zaračunavajo po principu ad valorem (odstotek od vrednosti blaga) in se plačuje davek na dodano vrednost razen za surovine in za blago, ki je v tranzitu, ki je dostavljeno v carinsko skladišče ali začasno uvoženo.
Portugalske carinske tarife temeljijo na TARIC (Integrated Tariff of the EU).
Carinske stopnje so objavljene v
Uradnem listu EU (Official Journal of the European Communities, L series).
Carinska unija predstavlja enotni trg, kjer lahko blago prosto kroži, ne glede na to, ali je bilo narejeno v EU ali uvoženo od zunaj. Na primer: švedski avto je lahko odpremljen v Italijo brez carine in brez carinske kontrole, medtem ko mora uvoznik japonskega avtomobila plačati carinske dajatve, ko avto prvič prestopi mejo EU, nato pa ni več nobenih dajatev in kontrol.
Primer za blago, proizvedeno v Sloveniji in izvoženo v EU
Čeprav med državami znotraj EU ni carin, pa lahko carinski organi znotraj skupnosti dvomijo v verodostojnost izjave dobavitelja, zato lahko zahtevajo od slovenskih carinskih organov dodatne informacije o izvozniku. Slovenski cariniki lahko izdajo izjavo v treh mesecih po prejemu zahtevka in navedejo, ali je izjava dobavitelja točna ali ne.
Druge dajatve
Portugalski davčni sistem sestavljajo:
- davek od dohodka: osebni (IRS) in korporacijski (IRC),
- davki na premoženje: občinski davek na lastnino in občinski davek na promet lastnine,
- davki na porabo: Davek na dodano vrednost (VAT),
- druge dajatve na specifične postavke: pristojbine na koleke, davek na vozila, davek na naftne izdelke, itn.
Portugalski davčni sistem je bil osnovan na podlagi Ustave Portugalske republike, ki določa vodilna načela, ki se nanašajo na vrste davkov in pravic ter garancij davčnih zavezancev.
Člen 103 določa, da so davki določeni z zakonom in tako pristojnost parlamenta, ki določa davčne stopnje in kdo jih plačuje, med drugim. Člen 104 vzpostavlja splošne principe kako se davčna bremena porazdeljujejo med različne vrste davčnih plačnikov; podjetja in posameznike.
Zakon razlikuje med davki od dohodka fizičnih oseb, porabo in premoženjem, kot tudi od drugih specifičnih postavk. Občinski davek od premoženja, eden od številnih posebnih davkov, je odvisen od davčne vrednosti ruralnih (kmetijskih, podeželskih) in urbanih premoženj in je plačan v zameno od prednosti, ki jih lastniki prejemajo v obliki ugodnosti in uslug. Davki na specifične postavke vključujejo posebne porabniške davke (alkohol in tobak) ter okoljske davke (davek na naftne izdelke).
Portugalsko davčno leto je enako koledarskemu, torej od 1. januarja do 31. decembra.
1. IRC – Korporacijski davek od dohodka
IRC plačujejo podjetja, korporacije. Poleg tega pa so davčni obvezniki tudi druge entitete, kot so javna podjetja, kooperative ali neprofitne organizacije. IRC temelji na principu, da se davek plača od realnih profitov, izkazanih na računih, korigiranih v skladu z davčnimi pravili. Obstaja pa poenostavljen davčni režim za mala in mikro podjetja, izven splošnega IRC davčnega režima.
Davek lahko temelji na profitih podjetja, celotnega dohodka korporacijskih oseb, pa tudi profita, ki ga ustvarjajo podjetja, ki imajo matična podjetja v tujini. Za pravne osebe, ki imajo centrale na Portugalskem, plačajo IRC na njihove celotne dohodke, vključno s tistimi, ki jih oziroma v tujini, medtem, ko podjetja, ki imajo centrale v tujini, plačajo IRC samo od dohodkov, ki jih ustvarijo na Portugalskem.
V primeru, da tuje podjetje prične aktivnost na Portugalskem kot novo glavno dejavnost in formira tudi permanentni, fiksen management, veljajo zanj enake določbe kot za domače podjetje. Obstajajo pa še posebnosti, kot so davčni režim v avtonomnih regijah Azori in Madeira, kjer imajo podjetja, ki so ustanovila tukaj centrale, davčne ugodnosti.
2. IRS – Davek od dohodka fizičnih oseb
1. člen IRS kode definira šest kategorij dohodka, ki so premet davka na dohodek fizičnih oseb: plača, poslovni in profesionalni dohodek, investicijski dohodek, dohodek od rente, neto vrednost dobitkov, pokojnine. Na splošno je ta davek 25%. Sicer pa je progresivna lestvica, ki se giblje med 10,52 in 42 odstotki.
Tudi za ta davek velja, da so za avtonomne regije Azori in Madeira v uporabi nižje, reducirane davčne stopnje.
3. VAT – Davek na dodano vrednost
VAT je poreden davek, ki ga plača končni porabnik tržnega blaga. Posebnost tega davka je, da davčni obveznik, ki pridobi izdelek, za katerega je davek na dodano vrednost že plačal prodajalec, lahko že plačan VAT odtegne od lastne obveznosti plačila davka. Za transakcije na Portugalskem so tri davčne stopnje, reducirana 5%, srednja 12% ter standardna stopnja 20%.
4.RITI – Režim vodenja davka na dodano vrednost na EU transakcije
Celotni mehanizem davka na dodano vrednost za transakcije med podjetniki v različnih EU državah je voden po principu obdavčenja na viru. Zato VAT za te operacije ni plačljiv na prodajo v državi izvora, pač na nakupe v namembni državi.
5. MIT – Občinski davek na promet lastnine
Ta davek je plačljiv na promet lastninskih pravic, dele takih pravic, ali pa na nepremičnine locirane na Portugalskem.
Za urbano nerezidenčno lastnino je potrebno plačati davek po stopnji 6,5%, na podeželju je stopnja 5%.
Kakorkoli, reducirane stopnje in morebitne davčne oprostitve so lahko odobrene za promet lastnine stavb za industrijske in druge namene, ki so prepoznane kot nacionalni ekonomski interes.
Stopnja je 8%, kadarkoli je kupec rezident ali lociran v državi, teritoriju ali regiji, ki je predmet davčnega režima, ki je ugodnejši.
Če gre za prodajo ali promet ekskluzivnih rezidenčnih urbanih zgradb ali stanovanj, so stopnje davka višje in določene z zakonu, ki definira občinski davek na promet lastnine.
6. Dodatni občinski davek (Derrama)
Dodatni občinski davek je lokalni davek, ki ga pobirajo občine na letni osnovi, maksimalno do 1,5% podjetniškega obdavčljivega profita, ki je predmet IRC (podjetniškega, korporacijskega davka od dohodka).
Obdavčeni so vsi občinski rezidenti davčni obvezniki, katerih glavna dejavnost je komercialne, industrijske ali kmetijske narave ali pa nerezidenti, s stalnim bivališčem v državi.
7. IMI – občinski davek na premoženje
Obračunava se od obdavčljive vrednosti urbane, ruralne ali mešane lastnine, locirane na Portugalskem. To je lokalni davek, katere prihodek gre na ustrezno občino. Obdavčljiva vrednost premoženja je določena z ovrednotenjem, katero predloži davčni obveznik. Kjer je potrebno se tak deklaracija davčnega obveznika preveri.
8. Pristojbine na koleke
Ta davek je določen z splošnim razdelilnikom, ki je določen z zakonom in se nanaša ali na dokumente, ki jih je potrebno izpolniti pri prometu (dokumentna pristojbina) ali pa na samo prometno transakcijo (prometna pristojbina).
V skladu s 12. členom Zakona o pristojbinah na koleke so operacije, ki so sicer vključene v razdelilnik, so pa predmet VAT, oproščene te pristojbine. Kakorkoli pa te izjeme ne pokrivajo katerekoli druge dajatve, ki jih potrebno plačati na te dokumente, ki so vključeni v transakcijo.
9.IEC – posebni davki na porabo
Ti zajemajo davke na alkohol in alkoholne pijače, tobak in naftne izdelke. Administrirani so z DGAIEC – Direçâo Geral das Alfậndegas e dos Impostos Especiais sobre o Consumo (Generalni direktorat za carine in posebne porabniške davke). Ti davki so praktično harmonizirani pa vsej Evropski Uniji.
10. Davki na vozila (ISV) in cestne takse (IUC)
Reforma davkov na vozila je bila odrejena z Zakonom 22-A/2007 in je uzakonila obe vrsti davščin. Obenem pa je ta reforma prinesla tudi davčne vzpodbude za vozila, ki manj onesnažujejo, na drugi strani pa onesnaževalce močno obremenila.
Stopnje IUC se razlikujejo odvisno od vrste cestnega vozila ali vodnega oziroma zračnega plovila, vsak je obremenjen s svojo specifično stopnjo.
Vir:
TS Consult Slovenia.
Uvoz vzorcev in začasni uvoz
Velja isto kot pri rednem prejemu oz. odpremi blaga. Posebnih omejitev ni.