Tržne poti, distribucija
V Romuniji je nastalo ogromno število podjetij, ki se ukvarjajo z uvozom in izvozom različnih produktov. Ravno tako pa jih je na drugi strani veliko propadlo. Stik s podjetjem, ki bi želelo kaj uvažati ponavadi ni težko najti. Večji problem je najti stik s pravim podjetjem. Baze podatkov so v veliki meri plačljive in slabo posodobljene. Zato je priporočljivo večkrat preveriti podatke in se prepričati s kom imamo posla. Pot do končnega dogovora je dolga in se večkrat ne konča uspešno. Predvsem manjša podjetja želijo predvsem kratkotrajen dobiček, zaradi česar je treba biti pazljiv in strpen pri iskanju zanesljivega partnerja za dolgotrajnejše sodelovanje.
Za vstop na trg so primerni sejmi, ki lahko pomagajo najti dovolj poslovnih stikov. Še bolj priporočljivo pa je iskanje stikov s potencialnimi kupci ali partnerji s pomočjo predstavništev slovenskih podjetij v Romuniji in tudi preko ekonomskega svetovalca na Veleposlaništvu RS v Bukarešti, ki vam pri tem lahko pomaga.
Pri prodaji izdelkov za široko potrošnjo se uveljavljajo veliki trgovski centri in verige, čeprav znaten del odpade na majhne zasebne trgovine.
Franšizing je uveljavljen, uporabljajo ga predvsem tuje storitvene verige, pojavljajo pa se tudi domači ponudniki.
Glede na vrsto proizvodov in storitev obstajajo različne poti na trg. Za vstop na trg so razširjena oblika predvsem agenti in zastopniki, vse več slovenskih podjetij pa tam ustanavlja svoja predstavništva in podjetja (Lek, Krka, Viator Vektor, Gorenje, Trimo, Mladinska knjiga, Kama itd.), s katerimi pri povečanem obsegu laže izvajajo vse tržne aktivnosti.
Priporočljiva oblika je agent/distributer v prvem koraku in ustanovitev lastnega predstavništva ali lastnega/mešanega podjetja v naslednjem koraku. V primerih mešanih podjetij je toplo priporočeno razmerje vloženega kapitala v razmerju minimalno 51% - 49% v korist slovenskega partnerja in nujnost imenovanja slovenskega direktorja v vsakem primeru.
Tržno komuniciranje, promocija
Romunski medijski trg je dobro razvit in zapolnjen s kopico elektronskih in tiskanih medijev. Poleg
Nacionalne televizije deluje več zasebnih in lokalnih radijskih in televizijskih postaj (
Prima TV,
PRO TV, ANTENA 1, MONEY CHANAL itd.).
V Romuniji je prisotno tudi veliko število oglaševalskih agencij, ki lahko ponudijo dober servis svojim strankam. Seveda pa svetujemo preudarnost pri izbiri. Prisotne so vse vodilne svetovne oglaševalske agencije (naslove najdete v rubriki
koristni naslovi).
Pri oblikah in metodah tržnega komuniciranja ni posebnih razlik med Slovenijo in Romunijo, izbira metod pa je odvisna predvsem od panoge, v kateri deluje podjetje in morebitnih lokalnih posebnosti v tej panogi.
Elektronsko poslovanje
Elektronsko poslovanje je šele v povojih in se ga le redko kje poslužujejo (npr. v nekaterih bankah). Sedanja vlada namenja temu segmentu veliko pozornost in s programom e-uprave do 2013 nameravajo stanje na tem področju spremeniti.
Plačevanje
Poslovna plačilna disciplina je solidna. Seveda priporočamo pazljivost pri izbiri poslovnih partnerjev in plačilnih pogojev.
Splošno je v navadi 30-dnevni plačilni rok, ki pa je lahko tudi daljši ali krajši, odvisno od dogovora med partnerji. Priporočljivo je preveriti boniteto poslovnega partnerja.
Za zavarovanje v mednarodnem poslovanju se lahko uporabi akreditiv ali bančna garancija, vendar je izdaja teh za romunskega kupca lahko relativno draga in zapletena. V notranjem poslovanju je možno uporabiti tudi menice ali »čeke«.
Za izvoz iz Slovenije priporočamo zavarovanje pri
SID banki, ki ima sklenjen sporazum tudi z romunsko izvozno-kreditno agencijo
EXIMBANK.
Transport
Romunija ima pomembno lego na stiku Evrope in Azije. Pomembna je njena lega ob Črnem morju in Donavi, kar ji omogoča dostop do pomorskih poti, čeznjo pa poteka sedmi evropski vodni transportni koridor. Romunija ima 3 morska pristanišča, od katerih je na Črnem morju najpomembnejša Constanta, ki je pred dvema letoma dobila nov kontejnerski terminal, ki naj bi s pretovorom povezoval Centralno Evropo z Daljnim vzhodom (Operater Dubai Port Authority). Ta terminal ustvari preko 80% kontejnerskega prometa v luki Constanta. V izgradnji je nov kontejnerski terminal, ki bi naj povečal pretovor kontejnerjev za dodatnih 30%. Operater terminala še ni znan. Poleg teh ima še 31 rečnih pristanišč na Donavi, ki pa so v veliki večini potrebna obnove in modernizacije.
Železniško omrežje ima dobro razvito in razširjeno po celi državi (11.000 km prog, od teh jih je 3.950 km elektrificiranih), čeprav je potrebno prenove. Vse proge se stekajo v Bukarešto, ki je stikališče osmih glavnih smeri.
Cestno omrežje je dobro razpredeno (198.603 km), vendar zelo slabo razvito in vzdrževano. Trenutno premore le 270 km avtocest. V kratkem bi naj stekla izgradnja avtocestnega omrežja (najprej od smeri Madžarske preko Bukarešte s priključkom na avtocesto Bukarešta – Constanta), ki bo v največji meri finansirano iz EU skladov. Romunija namreč leži ob četrtem in devetem evropskem cestnem prometnem koridorju. Glavne prometne poti potekajo od Timisoare preko Bukarešte do Constante in od Oradee preko Brasova do Bukarešte.
Zračni promet sloni na glavnem letališču Otopeni blizu Bukarešte (75% vsega mednarodnega prometa), poleg tega so večja mednarodna letališča še v Timisoari, Constanti in Cluj-Napoci. Ob teh pa ima še 16 letališč za domači promet.
Promet iz Slovenije je možen tako po cesti kot po železnici in zraku. Od maja 2008 je vzpostavljena direktna letalska zveza med Ljubljano in Bukarešto. Izbira je odvisna predvsem od vrste produktov in lokacije. Pri cestnem transportu predvsem pri občutljivejših proizvodih zaradi daljšega časa potovanja in slabših cest priporočamo dobro pakiranje.