Tržne poti, distribucija
Ob vstopu na slovaški trg je
priporočljiv osebni ogled, kot npr. obisk sejmov, razstav ali regionalnih predstavitev. Tak obisk je sicer informativnega značaja, običajno se srečanje potencialnih poslovnih sodelavcev nadaljuje z dogovori okoli prihodnjih sestankov. Za
nadaljnje plasiranje izdelkov ali poslovno sodelovanje je priporočljiva navezava stikov z že uveljavljenimi domačimi podjetji, agenti, odvetniki in distributerji. Ob podpisovanju dokumentov so navadno prisotni domači odvetniki. Poslovnega partnerja pa je primerno obvestiti o kvaliteti blaga in o garancijah.
Ob obisku sejmov so
uveljavljene še naslednje prodajne poti;
- prodaja v trgovini na debelo ali skozi celotno prodajno mrežo,
- zelo pogosta oblika oglaševanja je objava oglasov v časopisih, radiu in na televiziji,
- vse bolj se tako za podjetja, kot za posameznike uveljavljajo nakupi in prodaje preko spletnih strani.
Tujci najpogosteje ustanavljajo svoja podjetja ali podružnice, uveljavljene oblike so še:
- franšize (www.sfa.sk): njihovo število raste, predvsem v hotelirstvu, hitri prehrani, bencinskih črpalkah in poslovnih storitvah,
- prodaje javni upravi,
- Joint Venture in licence so redka oblika prodaje in poslovanja,
- ravno tako je neposredna prodaja redka oblika poslovanja, pretežno zaradi slabe zakonodaje na tem področju.
Cena blaga ali storitev je kot posledica nizek kupne moči prebivalcev
še vedno ključni faktor prodaje. Slovaki najraje kupujejo domače blago, tuje le v primeru, da so prepričani o kvaliteti proizvodov. V manj razvitih predelih so cene v povprečju bistveno nižje v razvitih regijah, vse so še vedno nižje od povprečnih evropskih cen.
Popusti so stvar dogovora med prodajalcem in dobaviteljem, določeni so na osnovi količine in vrste prodajnega blaga. Marže so predmet individualnih dogovorov in odvisne od narave blaga. Vsa tuja in domača podjetja so dolžna zagotoviti triletno garancijo in poprodajne storitve.
Med Slovaško in Slovenijo
ni velikih razlik tovrstnem poslovanju. Predstavništva domačih podjetij na Slovaškem, Slovensko veleposlaništvo na Slovaškem, Slovenci, ki poslujejo na slovaškem in Slovaško veleposlaništvo v Ljubljani so tisti, ki lahko svetujejo pri izbiri trgovinskih predstavnikov.
Tržno komuniciranje, promocija
Na Slovaškem je prisotno veliko domačih in tujih oglaševalskih agencij. Delovanje oglaševalskih agencij na Slovaškem nadzira
Združenje oglaševalskih agencij Slovaške, ki skrbi za vse storitve oglaševanja in medijskih agencij, povezanih s tržnim komuniciranjem in zagotavlja zakonodajni okvir in profesionalnost svojih članov.
Pri oblikah in metodah tržnega komuniciranja ni bistvenih razlik med Slovenijo in Slovaško.
Elektronsko poslovanje
Elektronsko poslovanje se je v zadnjih letih zelo
hitro razširilo, tako pri poslovnem komuniciranju, delno, ker vsa tuja podjetja zahtevajo poslovno korespondenco po elektronski pošti, kot tudi ker državna uprava pri poslovanju pretežno uporablja elektronsko poslovanje. Hitro se
širi tudi uporaba internetnih portalov pri prodaji blaga in storitev za podjetja in za zasebnike. Pretežno gre za nakupe računalniške in avdio video opreme, knjig, CD-jev in DVD-jev, pisarniške opreme, hrane in finančnih storitev.
Elektronskega poslovanja
ne uporabljajo še povsem v vseh zasebnih domačih podjetjih, kar včasih otežuje medsebojno poslovanje v zasebnem sektorju.
Po podatkih Evropskega statističnega urada je 35 odstotkov uslug slovaške javne uprave na voljo preko interneta oz. t.i. e-uprave. 30 odstotkov prebivalstva redno uporablja omenjen storitve e-uprave. 1,1 odstotek dobička slovaških podjetij je narejen preko interneta, medtem ko 13 odstotkov Slovakov kupuje izdelke preko interneta za domačo uporabo.
- Po zadnjih statističnih podatkih je naraslo število internetnih uporabnikov in sicer iz 2.500.000 (v letu 2006) na 4.063.600 uporabnikov (v letu 2010). Kar je 74,3% celotnega slovaškega prebivalstva.
Vir:
http://www.internetworldstats.com/eu/sk.htm.
Plačevanje
Vse večje slovenske banke nudijo plačevanje in prejemanje plačil s Slovaško in njenimi bankami. Pri tem običajno uporabljajo korespondenčne banke čeprav ima vedno več bank v Sloveniji tudi direktne povezave ali celo podružnice na Slovaškem. Plačevanje se je z vključitvijo Slovaške v EURO območje 1.1.2009 še poenostavilo. Najbolj povezane banke v Sloveniji so NLB in podružnice tujih bank (avstrijske, Banka Koper), ki nudijo tudi financiranje izvoznih poslov. Plačilni roki so primerljivi s Slovenijo - običajno 30 - 60 dni, tveganje neplačila pa je v letu 2008 rahlo nižja od povprečnega svetovnega tveganja neplačila. Vseeno priporočamo uporabo bolj varnih oblik plačevanja saj se to tveganje v zadnjem času rahlo povečuje.
Pregled oblik plačevanja in tveganja za izvoznike:
Tveganje
Po podatkih Country Risk Analysis, ki ga pripravlja OECD in je uradni del pravnega reda EU, se Slovaška uvršča v prvi razred tveganja – to je nizko tveganje. Po podatkih francoske agencije Coface se uvršča v razred A3 (najboljši je A1, najslabši pa D) po kriteriju Country Risk Rating. Po poslovni klimi je Slovaška ocenjena rahlo bolje z A2. Za primerjavo, Slovenija ima rating A1 za tveganje in A2 za poslovno klimo.
Ratingi primerljivih držav.
Zavarovanja in izterjava
Za zavarovanje kreditov ter izterjave je v Sloveniji najboljša možnost SID banka d.d., Ljubljana in njena hčerinska družba Prva kreditna zavarovalnica. Za izterjavo lahko pomaga tudi njihova hčerinska družba Pro – kolekt d.o.o., ki pa ima omejeno geografsko pokrivanje. SID banka ima že od samega začetka rednega poslovanja v svoji ponudbi izdajanje jamstev, katerih namen je pospeševanje izvoza za izvajanje investicijskih del v tujini, za izvoz opreme ali drugega blaga. Jamstva so najpogosteje v obliki naslednjih storitvenih garancij:
- tenderske
- za vračilo prejetega avansa
- za dobro izvedbo posla
- za odpravo pomanjkljivosti v garancijski dobi
- za vračilo zadržanih zneskov
- carinske garancije
- druge garancije.
Po potrebi jih SID banka izda tudi v obliki akreditivov »stand-by«. Poleg naštetih garancij izdaja SID banka tudi avale in druge vrste poroštev.
Transport
Slovaški transportni
sistem deluje učinkovito, le infrastruktura tradicionalnega javnega sektorja je nekoliko zastarela (avtobusni in železniški prevozi). Raste število zasebnih prevoznih podjetij in ponudnikov tovrstnih storitev ter število letalskih prevozov domačih letalskih prevoznikov (Air Slovakia, Sky Europe).
Vse informacije o letalskih prevozih najdete na spletnih straneh:
Slovenija in Slovaška sta leta 1999 podpisali zakon o ratifikaciji sporazuma med vlado republike Slovenije in vlado Republike Slovaške o sodelovanju v kombiniranem prevozu. Več na spletni strani
http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&type=98&cl=R&mandate=-1&o=490&unid=SZ%7CC12563A400338836C125689B003561EA&showdoc=1 ter
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlmpid=199568.
Za prevoze na Slovaškem mora voznik imeti s seboj najmanj naslednje listine: veljavni potni list, veljavno prometno dovoljenje za vozilo in prikolico, veljavno vozniško dovoljenje odgovarjajočega razreda, mednarodno vozniško dovoljenje, zeleno karto, kot dokaz, da je vozilo zavarovano za odgovornost, veljavni potni nalog, kot pooblastilo za voznika in vozilo ter napotitev za ta prevoz, mednarodne tovorne liste CMR za naložene pošiljke, voznik mora imeti s seboj potrdilo o usposobljenosti vozila in svoje lastno, za posebni prevoz (n.pr. nevarnih snovi, po sporazumu ADR, če prevaža te snovi, (oz. ATP za živila in pod.), voznik potrebuje tudi druge listine, ki se nanašajo na naložene pošiljke, če to zahtevajo mednarodni sporazumi (n.pr.: veterinarsko, sanitarno, fitopatološko in podobna spričevala), nadzorno (preverjevalno) knjižico - "dnevnik" - v katerega voznik vpisuje čas vožnje in čas počitka (po sporazumu AETR) oz. brzinopisne liste tudi za predhodni teden, TIR zvezek (s potrdilom o usposobljenosti vozila za vožnjo pod carinsko oznako) ali carinsko spremnico (z jamstvom "domačega" slovaškega odpravnika ali T - listino iz in za EZ). Več o distribuciji na spletni strani
www.intertransport.si.
Vse informacije o železniškem transportu najdete na spletni strani
www.zsr.sk
Slovaško
prebivalstvo je zgoščeno v velikih mestih in skladno s tem ima Slovaška večje trge le v regijskih središčih, kot so Bratislava, Košice, Trenčin, Nitra in druga.
- Nitra je zelo pomemben kmetijski trg, iz nje vodijo distribucijski kanali hrane in kmetijskih pridelkov po celi Slovaški.
- Najbolj razvita distribucijska omrežja na Slovaškem potekajo med Bratislavo in Bansko Bystrico.
Verige mednarodnih distributerjev (kot npr. Tesco, Nilla, Ikea, Baumax) ter tuja podjetja pogosto določajo nove pogoje poslovanja domačim prodajnim mrežam. Navadno tujci distribucijo prenašajo na domača za to usposobljena podjetja, s čimer raste njihova učinkovitost, nekatera med njimi so postala že izredno učinkovita (npr. COOP j.s.c.).