Ustanavljanje družb in zaposlovanje

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Slovaška je udejanila pomembne gospodarske reforme, na primer: reformo davkov, zdravstva, pokojninskega sistema in sistema socialnega skrbstva. Večji del privatizacije je že uresničen, bančni sektor je skoraj v celoti v tujih rokah. Novosti so tudi liberalizacija trga in dela ter enotna davčna stopnja v višini 19%. Največ tujih naložb je v avtomobilskem in elektronskem sektorju. Zahvaljujoč prilivu tujega kapitala je Slovaška beležila izjemno gospodarsko rast, ki pa se je leta 2008 končala.

Slovaška je še vedno zanimiva za tuje investitorje, zato je poenostavila postopek registracije podjetja, ki se sedaj realizira na enem mestu, po t.i. »one stop shop« sistemu.

Podroben pregled postopkov ustanavljanja družb na Slovaškem

Procedura ustanavljanja novega podjetja na Slovaškem je sestavljena iz 6 postopkov, traja 16 dni in zajema stroške v višini 1,89% bruto nacionalnega dohodka na prebivalca na Slovaškem. Procedura velja za družbo z omejeno odgovornostjo, ki se ukvarja s trgovsko dejavnostjo in zaposluje do 50 delavcev.

Vir: The International Bank of Reconstruction and Development / The World Bank (Doing Business 2010: Country Profile for Slovakia).

Najpogostejše oblike poslovanja na Slovaškem

V skladu s Slovaškim gospodarskim zakonikom obstajajo štiri vrste podjetij: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, družba z omejenim in družbo z neomejenim partnerstvom. Vendar sta najpogosteje prisotni prvi dve vrsti družb.

1. Družba z omejeno odgovornostjo (spoločnost s ručenim obmedzenym, s.r.o., spol. s.r.o.)

Podjetje lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb (vendar manj kot 50). Posameznik lahko podjetje ustanovi z izdajo ustanovitvene listine, ki vsebuje tudi njegov overovljen podpis. Več ustanoviteljev pa mora izdati overovljeno družabniško pogodbo, skupaj s statutom podjetja, ki vsebuje:

• ime in sedež podjetja,
• višino ustanovitvenega kapitala,
• podatke o ustanovitelju oz. družabnikih in višini njihovih finančnih vložkov,

• namen poslovanja,
• ime, stalno bivališče ter enotno identifikacijsko številko pooblaščenega predstavnika podjetja,
• potrdilo o začasnem prebivanju, v primeru, da je pooblaščeni predstavnik podjetja tuji državljan, in ni državljan države EU,
• osebne podatke članov upravnega odbora, skupaj z njihovimi enotnimi identifikacijskimi številkami, v primeru, da je bil upravni odbor določen,
• podatke o upraviteljih podjetja, če so bili le ti določeni,
• določbe o finančnih in nefinančnih deležih enega ali več ustanoviteljev podjetja,
• višino vsote rezervnega sklada,
• oceno pričakovanih finančnih prilivov in odlivov podjetja.

Edini lastnik podjetja, ne sme biti edini lastnik drugega podjetja, ravno tako ustanovitelj podjetja ne sme biti soustanovitelj oz. družbenik v več kot treh drugih podjetjih.

Ustanovitveni vložek enega ali več ustanoviteljev podjetja ne sme biti nižji od 6.578 EUR, od tega mora vsak posamezni ustanovitelj (v primeru da jih je več) vložiti vsaj 30.000 SKK. Vrednost nefinančnih vložkov ovrednoti zapriseženi cenilec. Vsaj 30% finančnih in nefinančnih vložkov mora vsak družabnik vložiti pred vpisom v Poslovni register. Skupaj morajo tako vložiti najmanj 3.289 EUR. Če je ustanovitelj en sam, mora v celoti vložiti ustanovitveni vložek. Vsak izmed ustanoviteljev podjetja odgovarja do višine svojega vložka.
Podjetje rezervni sklad oblikuje šele tedaj, ko posluje z dobičkom. Le ta v prvem letu pozitivnega poslovanja ne sme biti nižji od 5% neto profita podjetja in ne višji od 10% ustanovitvenega vložka v podjetje. Sredstva rezervnega sklada so namenjena kritju izgub podjetja. Višina in pogoji rezervnega sklada podjetja so določeni v statutu podjetja.

Vodenje družbe z omejeno odgovornostjo je enostavno.Upravni odbor ni obvezen, v primeru, da obstaja ga sestavljajo ustanovitelji podjetja, glasovalna moč posameznika je odvisna od višine vložka ustanovitvenega kapitala.

Delitev dobička med ustanovitelji je odvisna od višine deleža posameznika v ustanovitvenem kapitalu podjetja, razen če statut ne določa drugače. V primeru stečaja, podjetje odgovarja s celotnim premoženjem.

Knjigovodski vpis podjetja stane cca 100 EUR.
Podjetje je dolžno plačevati davek na dobiček po 19% davčni stopnji.
Revidirano poročilo o poslovanju ni obvezno.

2. Delniška družba (akciova spolocnost, a.s.)

Podjetje lahko ustanovi ena ali več pravnih oseb, ali več fizičnih oseb. V primeru več ustanoviteljev, ga le ti ustanovijo z overovitvijo korporacijske pogodbene listine ali pa z overovitvijo ustanovitvene listine posameznih ustanoviteljev. Delniška družba lahko posluje:

• kot zasebna družba, ki preferenčne delnice zadrži v okviru podjetja,
• ali jih preko javne dražbe proda na odprtem trgu,
• ali se z njimi, ko posel odobri Komisija za trg vrednostnih papirjev, trguje na slovaški borzi. Te delnice so lahko poimenske ali prenosljive.

Statut delniške družbe mora vsebovati naslednja določila:

• ime in sedež podjetja, ter naravo poslovanja,
• višino vloženega osnovnega kapitala,

• število vseh delnic ter njihovo nominalno vrednost, obliko in izdajo, ter število preferenčnih delnic,
• višino in opis nefinančnih in finančnih vložkov v ustanovitev podjetja,

• določitev enega ali več upraviteljev delnic,
• pričakovane finančne prilive in odlive podjetja.

V primeru, da je bilo podjetje ustanovljeno preko javne dražbe delnic, mora statut podjetja vsebovati še naslednja dodatna določila;
 

• pogoje in način sklica generalne skupščine podjetja oz. sveta direktorjev in upravnega odbora, skupaj s podrobnimi določili o njihovi moči in načinu upravljanja,
• višino rezervnega sklada,

• pogoje stečaja, njegove posledice in pogoje revrednotenja delnic,

• pogoje poslovanja z osnovnim kapitalom podjetja in dobičkom,

• pogoje dopolnitev in sprememb statuta podjetja.

Ustanovitveni kapital podjetja ne sme biti nižji od 32.888 EUR, veljavna zakonodaja pa ne določa višine obveznega zneska posameznega ustanovitelja. Le ti morajo ob ustanovitvi podjetje, v finančnem in nefinančnem znesku vložiti najmanj 30% osnovnega kapitala podjetja.

V primeru stečaja podjetje odgovarja s celotnim svojim premoženjem. Delničarji, ki niso lastniki preferenčnih delnic podjetja, ne odgovarjajo za nastale obveznosti podjetja. Podjetje mora oblikovati rezervni sklad v višini najmanj 10% vloženega osnovnega kapitala. Če tako določa statut podjetja, mora vsota letno rasti. Ob tem pa najvišji znesek v rezervnem skladu ne sme presegati 20% osnovnega kapitala podjetja.

Organi delniške družbe so: 
 

• generalna skupščina, ki jo sestavljajo partnerji podjetja, njihova moč je odvisna od njihovega vložka v ustanovitvenem kapitalu podjetja, odgovarjajo relativno do višine svojega vložka v ustanovitvenem vložku podjetja,
• pooblaščeni eden ali več predstavnikov podjetja, ki zastopa(jo) podjetje v pravnih poslih,

• upravni odbor podjetja,

• želen, ne pa obvezen je tudi nadzorni odbor podjetja.

Dobiček podjetja se deli sorazmerno nominalni vrednosti delnic posameznega delničarja glede na nominalno vrednost vseh delnic, (v primeru, da se upravni odbor odloči za delitev dobička in je tako določeno v statutu družbe).

Podjetje mora obvezno objavljati revidirano poročilo o poslovanju.

Knjigovodski vpis podjetja znaša cca 200 EUR.

Podjetje plačuje davek na dobiček po 19% davčni stopnji.

3. Podružnica (podnik alebo organizačna zložka podniku zahraničnej osoby):

Slovenske pravne osebe lahko na slovaškem ustanovijo podružnico svojega podjetja, le ta pa ne posluje kot slovaška pravna oseba. Edini pogoj za začetek njenega poslovanja je vpis v slovaški Poslovni register. Ob vpisu morajo ustanovitelji podrobneje določiti:

• dejavnost podjetja,
• namen poslovanja na slovaškem,

• ime in naslov pooblaščenega predstavnika oz. direktorja podjetja,

• ter sedeža tako matičnega podjetja, kot podružnice, skupaj s podatki o lastništvu podružnice.

Finančni vložki za ustanovitev podružnice niso potrebni. Ravno tako slovenskemu pooblaščenemu predstavniku podružnice, ni potrebno pridobiti dolgoročnega dovoljenja za prebivanje.
Izjema je le odprtje podružnice tuje banke, le ta mora poslovati skladno z določili slovaške zakonodaje, ki ureja mednarodno poslovanje (Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju).


Stroški ustanovitve podjetja

Stroški provizije, ki jih odvetniška podjetja zaračunavajo pri ustanovitvi podjetja s strani tujega investitorja


Vir: SARIO, 2010

Dodatne obvezne pristojbine

Vir: SARIO, 2010


Stroški vzdrževanja podjetja

Stroške, povezane z upravljanjem družbe glede na njeno lokacijo, so naslednji:
Cena najema poslovnih prostorov:

Najem pisarniških prostorov


Najem industrijske hale


Cena nakupa industrijske hale

Vir: SARIO, 2010.

Stroški nastanitve

• Pri nakupu apartmaja se cene gibljejo od 790 eur/m2 (Žilina) do 1.726 eur/m2 (Bratislava).
• Najem 2 ali 3-sobnega apartmaja se giblje od 850 eur/mesec (Trenčin) do 2.000 eur/mesec (Bratislava)
• Hotelska namestitev v Bratislavi: 35 – 680 eur, v drugih krajih je od 15-130 eur.

Več informacij, stran 12.

Ostali stroški: gas, elektrika, telefon in ostalo najdete na povezavi www.sario.sk, stran 5-9.

Več o ustanavljanju družb in predstavništev. 

Privatizacija in investicije

Slovaška se odlikuje z enostavnim davčnim sistemom, ki vključuje 19% davek na dodano vrednost ter nični davek na dividende. Ima visoko izobraženo delovno silo, pohvali se tudi z najvišjo produktivnostjo dela v regiji Srednje in Vzhodne Evrope, z ugodnimi stroški dela in prilagodljivim delovnim zakonikom.

Dobro razvita infrastruktura, velik izbor industrijskih zemljišč, ki so na razpolago za nakup ali najem, usklajene investicijske spodbude in visok inovacijski potencial za razvojne in raziskovalne projekte prinašajo dodatne prednosti Slovaške kot investicijsko zanimiva država.

Slovaška je med vsemi državami EU regije zabeležila najvišjo rast BDP v letu 2007, ter drugo največjo rast v letu 2008. Zaradi svetovne gospodarske krize je bila rast BDP v letu 2009 negativna, v 2010 pa se je nadaljevala pozitivna rast, ko je BDP dosegel 4%. V letu 2011 Slovaška pričakuje nadaljevanje rasti BDP.


Vir: www.sario.sk.

Od vseh sektorjev na Slovaškem je (avtomobilska) industrija v nenehni fazi hitre rasti. Skupini proizvajalcev avtomobilov PCA (v Trnavi) in KIA Motors (v Žilini) se je pridružil Volkswagen s svojim obratom v Bratislavi. V letu 2011 se pričakuje, da bo slovaška avtomobilska industrija dosegla raven proizvodnje - več kot milijon avtomobilov na leto. V bližnji prihodnosti naj bi se Slovaška osredotočila na spodbujanje proizvodnje in storitvah z visoko dodano vrednostjo, pa naj gre za podporo informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT) ali projektih na področju raziskovanja in razvoja.

Najboljše naložbene poslovne priložnosti so na področjih:

• R & R, Design in inovacije
• Tehnološki centri
• Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) in razvoj programske opreme
• Ustanovitev regionalnega sedeža podjetja
• Visoka tehnologija
• Turizem.
   

Dodatne možnosti v tradicionalno močnih sektorjih s potencialom velike rasti so na naslednjih področjih:

• Industrijska proizvodnja
• Metalurgija in obdelava kovin
• Elektronika
• Kemija in farmacija.

Največji investitorji na Slovaškem so:


Vir: http://www.sario.sk/?why-invest-in-slovakia.

Zagotavljanje državne pomoči izbranim investicijskim projektom je urejeno z zakonodajo Evropske unije, ki predstavlja osnovni pravni okvir tudi za slovaške državne organe.
Zakon o pomoči za naložbene projekte določa štiri kategorije projektov, ki jih podpira in sicer:
a) industrijska proizvodnja
b) tehnološki centri
c) servisni centri
d) turizem

Vsaka kategorija ima natančno določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, zato da lahko zaprosijo za naložbene spodbude.

Spodbude so na voljo v obliki:
a) subvencij za nakup materialnih in nematerialnih sredstev,
b) davčnih olajšav,
c) prispevka za ustvarjanje novih delovnih mest,
d) prenos nepremičnine ali zamenjavo nepremičnin po ceni, nižji od splošne tržne vrednosti

Vendar podjetja so lahko upravičena do državnih spodbud, ko jih odobrijo slovaška vlada in EU komisija.

Splošni pogoji za dodelitev spodbud, po odobritvi obeh komisij, so naslednji:

• ustanovitev novega ali razširitev obstoječega proizvodnega obrata,
• investicija oz. vložek mora biti najmanj visok 13 mio EUR, od tega mora biti vsaj polovica sredstev v lasti vlagatelja,

• če je investicija usmerjena v regijo, kjer je nezaposlenost višja od 10%, je začetni vložek lahko polovico nižji,
• investitor mora predložiti investicijski načrt o prihodnjem poslovanju podjetij,

• podjetje mora začeti poslovati v roku treh let od dodelitve investicijskih spodbud.

Ključna vladna usmeritev v bližnji prihodnosti, je izgradnja poslovnih con in infrastrukture za potrebe investitorjev, tudi s sredstvi EU strukturnih skladov (Zakon o spodbudah ob izgradnji in ustanavljanju poslovnih con).

S ciljem razvijati in promovirati investicijske prednosti Slovaške, je bila ustanovljena razvojna agencija Sario, ki nudi pomoč in nasvete vsem tujim in domačim investitorjem in vodi projekte izpeljave in umestitve NTI. V zadnjem času je svoje delovanje začela širiti tudi na nepremičninsko svetovanje, za potrebe NTI. Pogoji nakupa nepremičnine na Slovaškem so enaki kot v Sloveniji. Cene nepremičnin so od vstopa Slovaške v EU precej narasle. Cena stanovanja za m2 je v Bratislavi tudi 3.500 EUR.

Več informacij o možnostih v raziskavah in razvoju tujih neposrednih investicij na Slovaškem lahko dobite na e-naslov: rd@sario.sk. 

Kontakni podatki za investicije in razvoj poslovanja:

Gospa Marcela Töröková
Vodja sektorja za razvoj
Telefon: +421 2 58 260 351
E-naslov: torokova@sario.sk

Slovak Investment and Trade Development Agency
Martinčekova 17 821 01 Bratislava
Slovak Republic
Tel: + 421 2 58 260 100
Faks: + 421 2 58 260 109

Vir: www.sario.sk.

Zaposlovanje

Zaposlitev v februarju 2011 v primerjavi s februarjem 2010 se je povečala v informacijsko – komunikacijskem sektorju za 13,6%, na storitvenem področju za 8%, v industriji za 5,1%. Največje znižanje zaposlenosti je bilo v gradbeniškem sektorju in sicer za 3,3%.

STROŠKI PLAČ po sektorjih

V prvih dveh mesecih leta 2011 je bila najvišja povprečna mesečna plača v informacijsko-komunikacijskem sektorju in je znašala 1.591 EUR. Na storitvenem sektorju je bila povprečna plača 786 EUR, plača v ostalih sektorjih se je gibala:



Vir: Statistični urad Slovaške

Velja prosti pretok delovne sile za države članice EU. Strokovna znanja in izkušnje posameznika so zapisane v europass-u, evropskem delovnem potnem listu. Več o europass-u na http://www.cpi.si ali http://www.europass.cedefop.eu.int. Slovaška ima relativno strokovno usposobljeno in zelo marljivo delovno silo. Povprečne plače so, primerjane s slovenskimi zelo nizke in kot take tudi predstavljajo eno ključnih konkurenčnih prednosti dežele.

Dejanski zaslužki pa odsevajo vse regionalne različnosti v državi in strukturno (ne)zaposljivost. Več kot družboslovnih je tehničnih znanj, starejši delavci so bolje usposobljeni v tradicionalnih sektorjih. V razvitih regijah primanjkuje visoko usposobljene delovne sile z znanjem tujih jezikov in tržno usmerjenimi znanji.

Povprečna mesečna plača je v primerjavi s plačami v Zahodni Evropi še vedno nizka in je nekoliko nižja kot na Poljskem, Madžarskem in Češkem. V letu 2009 je bila povprečna mesečna bruto plača 744,50 EUR, k čemer se prištejejo še prispevki za socialno varnost delavca v višini 35,2 %, tako da je povprečna mesečna bruto plača 1.007 EUR. Minimalna mesečna plača v letu 2010 je 307,70 EUR.

Vir: http://www.sario.sk/userfiles/file/Ensario/PZI/why/why_invest_in_slovakia_2010.pdf
(stran 10)


Delovni čas

Tedenski delovni čas
Tedenski delovni čas je 40 urni brez odmorov (dolžina odmora 30 minut), ki niso plačani. Če je delovni čas zaposlenega daljši od 6 ur, je opravičen do 30-minutnega odmora. Dodatni odmori so možni, samo na osnovi dogovora med delodajalcem in delavcem ali delodajalcem in sindikatom.

Delo v izmenah
Zaposleni, ki izmenično delajo v dveh izmenah, lahko na teden delajo največ 38 in ¾ ur. Zaposleni, ki na teden delajo izmenično v treh izmenah lahko delajo največ 37 in pol ur.

Nadurno delo
Nadurno delo ne sme presegati v povprečju 8 ur na teden, v štirih zaporednih mesecih, razen če se delodajalec drugače dogovori s s predstavniki delavcev. Vendar pa to obdobje ne sme biti daljše od 12 zaporednih mesecev in ne sme biti več kot 150 nadurnega dela v posameznem koledarskem letu.

Dodatki za nadurno delo
Delavec ima pravico do svoje plače, poleg tega mu pripada še posebni dodatek v višini 25% njegove povprečne plače (delo v sobotah se prav tako šteje kot nadurno delo). Lahko pa se delodajalec in delavec dogovorita, da delavec namesto denarnega dodatka za nadurno delo iskoristi višek ur, tako da gre iz službe eno uro prej na račun narejenih nadur v preteklem obdobju.

Delodajalec se lahko dogovori z delavci tudi o višini izplačila dodatka za nadur v obliki denarja, in sicer za največ 150 nadur v koledarskem letu.

Plačilo za nočno delo
Izraz "nočno delo" pomeni delo, opravljeno med 22:00 in 06:00 uro. Glede na naravo nočnega dela, je delavec upravičen do dodatka za nočno delo, ki se obračuna v višini 20% minimalne plače, ki je določena v Delovnem zakoniku.

Plače za delo med prazniki
Kot plačilo za opravljeno delo v času praznikov (15 dni v letu), delavec poleg plače dobi oz. je upravičen do posebnega bonusa v višini vsaj 50% njegove povprečne plače. Lahko pa se delodajalec in delavec dogovorita, da namesto denarnega dodatka za delo med prazniki vzame dopust, kar pomeni, da je delavec upravičen do ene ure dopusta za eno uro dela ob praznikih.

Počitnice in prazniki
Poleg državnih praznikov, zaposlenci so upravičeni do najmanj 20 dni plačanega dopusta. Če ima delavec najmanj 15 let delovnih izkušenj, ima pravico do letnega dopusta v višini najmanj 25 dni.

Vir: http://www.sario.sk/userfiles/file/Ensario/PZI/why/labor/labour_market_2010.pdf
(stran 3)

Regionalni in sektorske razlike
Na Slovaškem obstajajo velike regionalne in sektorske razlike na ravni plač. Zadnji regionalni podatki iz leta 2009 kažejo, da so bile najvišje povprečne mesečne plače v regiji Bratislava (969 EUR), najnižje pa v regiji Prešov (573 EUR).

V letu 2009 so bile najvišje plače v informacijskem in komunikacijskem sektorju, finančnem in zavarovalniškem ter sektorju za oskrbo z električno energijo in plinom. Najnižje plače pa so bile v gostinstvu, gradbeništvu in kmetijstvu.

Vir: Statistical Office of the Slovak Republic


Plače se oblikujejo na podlagi tripartitnih socialnih sporazumov. Slovaška je članica ILO in podpisnica konvencije o zaščiti delavcev.

Delovno zakonodajo na Slovaškem urejajo naslednji zakoni:

• Delovni zakonik (zakon št. 311/2001, skupaj z dopolnili),
• Zakon o zaposlovanju (zakon št. 387/1996, z dopolnili),
• Zakon o delovni inšpekciji (zakon št. 95/2000, z dopolnili),

V začetku leta 2004 je vlada sprejela dopolnitve zakona o državnih pomočeh, to je Zakon o spodbujanju zaposlenosti (zakon št. 5/2004).

Slovenija in Slovaška sta podpisnici sporazuma o medsebojnem priznavanju socialnega in zdravstvenega zavarovanja zaposlenih npr. Slovencev v primeru začasnega ali stalnega prebivanja na Slovaškem.

Prispevki za socialno varnost

Od pristopa Slovaške k Evropski uniji leta 2004, se je evropska uredba za socialno varnost aplicirala tudi na Slovaškem. Uporablja se na vseh ravneh zaposlovanja, ter skrbi za socialno varnost zaposlenih in samozaposlenih, razen če je drugače dovorjeno med Slovaško in izbrano državo.

Bolniški dopust zaposlenega

Zaradi boja proti zlorabi boleznin je slovaška vlada uvedla obveznost delodajalčevega plačila v času odsotnosti z dela zaradi bolniške. Z druge strani pa se je osnova za obračun boleznine znižala za 1,5-kratnik povprečne mesečne plače, kot posledica tega pa se je zmanjšala tudi povprečna odsotnost z dela iz 5,11% v letu 2003 na 3,38% v letu 2008.



Vir: “Socialna poisťovňa”