Predpisi o deviznem poslovanju
Področje je urejeno z novim
Zakonom o deviznem poslovanju, ki je začel veljati 2006 (objavljen v Sl. listu RS, br. 62/06).
Drugi zakoni, ki urejajo področje deviznega poslovanja:
Transakcije tekočega in kapitalskega računa plačilne bilance se izvajajo prek pooblaščenih bank, t.j. bank, ki imajo dovoljenje Narodne banke Srbije.
Tuji vlagatelji imajo z novo zakonodajo več svobode na trgu Srbije.
Protektivni ukrepi centralne banke so dopustni le izjemoma, če se ne dosega vnaprej začrtanih ciljev gospodarske in monetarne politike. Narodna banka Srbije lahko:
- omeji plačila za transakcije tekočega in kapitalskega računa plačilne bilance;
- omeji ali prepove vnos in iznos dinarjev, deviz ali vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti;
- uvede obveznost brezobrestnega depozita pri centralni banki;
- uvede obvezno prodajo deviznih sredstev na deviznih računih;
- omeji ali prepove nakup in prodajo določene tuje valute na deviznem trgu;
- sprejme druge ukrepe.
Čas veljavnosti navedenih ukrepov je enak času trajanja potreb, ki so narekovale njihov sprejem, vendar ne sme biti daljši od šest mesecev.
Na spletni strani
Narodne banke Srbije lahko pregledate spisek bank v Srbiji ter zakone in predpise, ki se nanašajo na devizno poslovanje.
Med Slovenijo in Srbijo sta na področju finančno-bančnega sodelovanja podpisana dva sporazuma:
- a) Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja in
- b) Sporazum o spodbujanju in zaščiti vlaganj.
Kontrolo deviznega poslovanja opravljajo naslednji kontrolni organi: Narodna banka Srbije, Zvezni devizni inšpektorat oziroma pristojni organi republik članic in carinski organi.
Carinski organ lahko z izdajo potrdila na mejnem prehodu začasno odvzame od rezidenta in nerezidenta znesek dinarjev in efektivnega tujega denarja, čekov in vrednostnih papirjev, ki se glasijo na tujo valuto in presegajo znesek 2000 evrov. Podrobnejše informacije si lahko pogledate na strani Carinske uprave:
www.carina.rs.
Tuja oseba lahko odpre devizni račun pri pooblaščeni banki. Stanje na računu mora temeljiti na izvozu proizvodov ali storitev, kreditu ali gotovinskih prihodkih. Tuja oseba lahko odpre devizni račun tudi za namen depozita.
Vnos deviz je prost, vendar pa je pri vstopu v državo potrebno carini prijaviti vse devize, še posebej če njihova vrednost presega 3000 EUR.
Pooblaščene banke lahko odobrijo devizna posojila znotraj države za plačevanje uvoza vseh vrst blaga in storitev. Kreditne posle s tujino je potrebno registrirati pri Narodni banki Srbije. Plačevanje uvoza vseh vrst blaga in storitev v obliki avansa je dovoljeno z obveznostjo vrnitve avansa, če uvoz ni izpeljan v dogovorjenem roku.
Kapitalske transakcije so brez omejitev, razen pri vlaganjih v tujini, izdajanju kreditov v tujini in kratkoročnem gibanju kapitala. Nerezidenti lahko kupujejo dolgoročne vrednostne papirje. Med rezidenti in nerezidenti ni dovoljeno kreditiranje v dinarjih.
Standardi in tehnični predpisi
Nacionalni organ za standarde v Srbiji je
Institut za standardizaciju Srbije (ISS). Inštitut je član Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC). Inštitut je pridružen član Evropskega komiteja za standardizacijo (CEN) in pridružen člani Evropskega komiteja za standardizacijo na področju elektrotehnike (CENELEC).
Srbski standardi imajo od februarja 2007 dalje oznako SRPS (prej SCS in JUS).
Nacionalna organizacija na področju meroslovja je
Direkcija za mere i dragocene metale.
Srbija še ni članica Svetovne trgovinske organizacije, za pristop so zaprosili decembra 2004. Generalni svet WTO je februarja 2005 sprejel kandidaturo. Srbija je predala memorandum o ureditvi zunanje trgovine marca 2005 in odgovore na vprašanja članov v juliju 2005. Delovna skupina za pristop Srbije k Svetovni trgovinski organizaciji je opravila prvo branje memoranduma v oktobru 2005. Dvostranska pogajanja o dostopu na trg potekajo na osnovi revidiranih ponudb izdelkov in storitev. Člani delovne skupine so se maja 2008 petič srečali, da bi nadaljevanli z raziskavo zunanjetrgovinskega režima Republike Srbije. 5. marca 2010, so države članice WTO pregledale osnutek poročila delovne skupine (različica 2), ki vsebuje reforme, ki jih je sprejela Srbije, za svoje trgovinske ureditve. Poslanci so tudi ocenili napredek pri tekočih dvostranskih pogajanjih o dostopu do trga za blago in storitve.
Večstransko pogajanje nadaljuje delo na podlagi tretjega revidiranega osnutka Poročila delovne skupine iz avgusta 2010. Delovna skupina se je sestala devetič v oktobru 2010 in nadaljujejo s preučevanjem zunanje trgovinskega režima v Srbiji.
Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.siPredpisi glede etiketiranja in pakiranja
Podrobnejše informacije o predpisih glede etiketiranja in pakiranja lahko dobite na
Zavodu za standardizacijo (Zavod za standardizaciju, tel. +381 11 35-41-260, 35-41-262, Stevana Brakusa 2, 11030 Beograd).
Patenti in blagovne znamke
Zaščito patentov in blagovnih znamk ureja Zakon o blagovnih znamkah iz leta 1995 in Odlok o registraciji blagovnih znamk iz leta 1996. Zaščita traja 10 let in se jo lahko neomejeno podaljšuje. Postopek preverjanja vloge za zaščito patenta ali blagovne znamke se lahko pospeši, če gre za spor v zvezi s patentom ali blagovno znamko pa tudi iz drugih razlogov. Kadar gre za zaščito imena blagovne znamke oziroma njenega zapisa, je zaščiten tudi prevod iz ali v cirilico. Zaščita patentov in blagovnih znamk poteče, če se jih pet let ne uporablja. Evropska prijava patenta in evropski patent, ki je razširjen na Srbijo bosta imela enako pravni učinek in enako obravnavo kot nacionalna prijava in nacionalni patent. Potrebno je le oddati zahtevek v Zavodu za intelektualno lastnino in tako se začne postopek priznavanja.
Podrobne informacije nudi:
Zavod za intelektualnu svojinu
Kneginje Ljubice 5
11 000 Beograd
Srbija i Crna gora
Tel: (+381-11) 20-25-800
Fax: 311-23-77
e-pošta:
yupat@yupat.sv.gov.yu
Nadzor uvoza
Nadzor uvoza in izvoza izvajajo služba plačilnega prometa NBS in carinski organi, ki dostavljajo poročila Ministrstvu za trgovino. Inšpekcijski nadzor zunanjetrgovinskega poslovanja izvajata Zvezni tržni inšpektorat in Zvezni devizni inšpektorat. Posebej je potrebno poudariti, da so v teku postopki spremembe zakonov kot tudi dogovori o razdelitvi pristojnosti med različnimi organi. V tem smislu se realno ocenjuje in spreminja večina predpisov ali njihovih odredb, ki se nanašajo na nekdanje zvezne organe.
Skoraj vse zakonske in podzakonske predpise iz področja uvoza in izvoza lahko najdete na:
www.carinskatarifa.com.
V večini primerov sta uvoz in izvoz prosta. Od skupno 5882 proizvodov, potrjenih s carinsko nomenklaturo (skupno 8747, če se vključijo še narkotiki), se za 94 proizvodov zahteva dovoljenje za izvoz, za 142 dovoljenje za uvoz in izvoz, 34 proizvodov pa je reguliranih s kvotami.
Proizvodi, ki imajo svojo carinsko stopnjo in izvozno/uvozni režim, se nahajajo v carinski nomenklaturi. Carinska nomenklatura je usklajena s standardi EU.
Določeni proizvodi zahtevajo dodatne odobritve od pristojnega ministrstva in ustanov, kot so Ministrstvo za zdravje in socialno zavarovanje, Zvezni inštitut za mere in žlahtne kovine in Zavod za standardizacijo. Pri uvozu v R Srbijo so stroški podjetja, razen nabavne vrednosti proizvodov še: carina, stroški carinjenja, taksa za dovoljenje, če proizvod potrebuje dovoljenje, taksa za odobritev pristojnih zveznih organov in trošarina.
Področje uvoza in izvoza zakonsko urejata Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju ter Zakon o deviznem poslovanju.
V letu 2001 so bile ukinjene kvote za uvoz:
- proizvodov, ki se lahko uvažajo brez carin;
- rezervnih delov za vzdrževanje uvozne opreme;
- nove opreme in materialov, ki so del tuje investicije;
- dobrin, ki so uvožene na osnovi odobrenih sporazumov, vezanih na dolgoročno proizvodno sodelovanje;
- proizvodov, ki so kupljeni in uvoženi iz tuje države v primeru izvoza istih količin proizvodov, ki imajo enako tarifno številko;
- opreme, delov in materialov za izvozno usmerjena podjetja;
- rezervnih delov, kupljenih v tujini in namenjenih za koriščenje v projektih izven Srbije;
- začasen uvoz in izvoz (več v Regulativi o začasnem uvozu in izvozu; SRJ, Sl. glasnik 49/92, 49/92, 52/94, 55/99);
- proizvodov v prostocarinskih in prostotrgovinskih conah;
- proizvodov, ki služijo kot zamenjava za prej uvožene proizvode, ki so neuporabni in z napako.
Uvoznih dajatev je oproščena nova oprema, ki pomeni vlaganje tujega kapitala (izvzeti so osebni avtomobili). Predstavniške pisarne lahko na začasni podlagi uvozijo pisarniško opremo in avtomobile, ne da bi za to morale plačati uvozne dajatve.
Več informacij: