Ustanavljanje družb in zaposlovanje

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Formalni pogoji za ustanovitev in poslovanje družb

Podjetja se ustanovijo na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Zakon o privrednim društvima - Sl. list br. RCG 06/02). Ta zakon je bil leta 2006 dopolnjen z Zakonom o nelikvidnosti gospodarskih družb (Zakon o insolventnosti privrednih društava; Sl. list br. RCG 06/02,01/06).

Delniška družba

Delniška družba je opredeljena kot družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice.
Ustanovi jo lahko ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut.

Delniška družba odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, medtem ko delničarji ne odgovarjajo s svojim imetjem za obveznosti delniške družbe.

Obstajata dva načina ustanovitve, in sicer sočasna ustanovitev ter postopna ustanovitev.
Delniška družba preneha obstajati v skladu z določili Zakona.

Sedež delniške družbe je kraj, kjer se izvaja gospodarska dejavnost. V primeru, da se gospodarska dejavnost izvaja na več krajih, je sedež v kraju, kjer je sedež uprave.

Najnižji znesek osnovnega kapitala je 25.000 EUR. Ustanovitelji morajo vplačati za osnovni kapital najmanj 25.000 EUR v denarju.

Ustanovitev delniške družbe:

Delniško družbo se ustanovi s/z

1. podpisom pogodbe o ustanovitvi družbe,
2. sprejemanjem statuta na ustanovni skupščini,
3. odobritvijo za ustanovno izdajo delnic, ki jo omogoči Komisija za vrednostne papirje,
4. registracijo.

Dokumenti, ki jih je treba predložiti Centralnemu gospodarskemu sodnemu registru (CRPS - Centralni register privrednog suda) pri prvi registraciji:

1. pogodba o ustanovitvi družbe z overjenim podpisom,
2. statut družbe,
3. spisek imen članov Odbora direktorjev,
4. ime, priimek in v primeru, da je prišlo do spremembe imena/priimka – prejšnja imena/priimki članov Odbora direktorjev ter datum in kraj njihovega rojstva,
5. matična številka, prebivališče, državljanstvo članov Odbora direktorjev,
6. podatki o članstvu v drugih odborih, o položajih, ki jih imajo v drugih podjetjih v Črni gori ali drugje in mesto registracije podjetij, če niso registrirana v Črni gori,
7. ime in priimek izvršnega direktorja, sekretarja družbe in revizorja,
8. naziv družbe in kraj sedeža uprave družbe, oziroma naslov na katerega se pošiljajo uradni dopisi,
9. podpisana izjava članov Odbora direktorjev, izvršnega direktorja, sekretarja družbe in revizorja, da sprejmejo imenovanje,
10. odobritev Komisije za vrednostne papirje, ki odobri plan za javno ponudbo delnic,
11. potrdilo o plačilu takse.

Družba postane pravna oseba na dan vpisa v CRPS. CRPS objavlja v uradnem listu Črne gore podatke o nazivu in sedežu družbe, imena članov uprave, izvršnega direktorja, sekretarja družbe, revizorja in datum podpisa pogodbe o ustanovitvi družbe, sprejetja statuta in registracije.

Družba z omejeno odgovornostjo

Družba z omejeno odgovornostjo je opredeljena kot družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, ki niso nujno enakih vrednosti in lahko imajo obliko denarnih ali nedenarnih vložkov.

Družbeniki so lahko domače ali tuje pravne ali fizične osebe, pri čemer lahko družbo ustanovi tudi en sam družbenik. Družba z omejeno odgovornostjo ima lahko največ 30 družbenikov. Družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Družba je samostojna in od družbenikov ločena oseba.

Osnovni vložek vsakega družbenika mora znašati najmanj 1 EUR.

V imenu družbe je obvezno oznaka “d.o.o. ”.

S plačilom začetne vloge del družbe pripade družbeniku sorazmerno z vrednostjo vloge. Družbenik je lastnik tolikšnega dela družbe, kakršen predstavlja njegov delež v lastništvu kapitala in mu lahko daje pravico tudi do več kot enega glasu.

Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo:

Akt o ustanovitvi in drugi akti, ki jih določa zakon, se v registracijo predložijo Centralnemu gospodarskemu sodnemu registru (CRPS).

Dokumenti in podatki potrebni za registracijo:
1. pogodba o ustanovitvi družbe z overjenim podpisom,
2. statut družbe,
3. seznam ustanoviteljev, družbenikov, vodilnih in članov Odbora direktorjev,
a) ime, priimek in v primeru, da je prišlo do spremembe imena/priimka tudi poprejšnja imena /priimki,
b) datum in kraj rojstva članov uprave, matična številka ali številka potnega lista, če so tuji državljani,
c) prebivališče in državljanstvo članov uprave,
d) podatki o članstvu v drugih odborih, o položajih, ki jih zavzemajo v drugih podjetjih v Črni gori ali drugje in mesto registracije podjetij, če niso registrirana v Črni gori,
4. ime in priimek izvršnega direktorja,
5. naziv družbe in kraj sedeža uprave družbe, oziroma naslov, na katerega se pošiljajo uradni dopisi,
6. oseba pooblaščena za zastopanje društva in podatkov,
7. podpisana izjava članov uprave, da sprejemajo imenovanje,
8. potrdilo o plačilu takse.

Družba postane pravna oseba na dan registracije.

CRPS objavlja v uradnem listu Črne gore podatke o nazivu in sedežu družbe, imena članov uprave (če so imenovani), izvršnega direktorja, datume podpisa pogodbe o ustanovitvi družbe, sprejetja statuta in registracije.

Operacijski stroški podjetja so:



* Cene telefonskih klic so polovičnev času med (15h-17h) in (21h-07h)

Vir: MIPA

Podružnica tuje družbe

Podružnica tuje družbe je enota tuje pravne osebe, ki je lokacijsko in organizacijsko ločena od matičnega podjetja in opravlja gospodarsko dejavnost na teritoriju Republike Črne gore ( v nadaljevanju RČG). Ta enota se ustanovi in izvaja gospodarsko dejavnost v skladu z zakoni RČG, prav tako mora tuja družba, ki izvaja gospodarsko dejavnost preko svoje podružnice na teritoriju RČG, svoje poslovanje uskladiti z določili zakonov RČG.

Tuja družba, ki ustanavlja svoje podružnice v RČG, mora v roku tridesetih dni od dneva ustanovitve podružnice v RČG Centralnemu gospodarskemu sodnemu registru (CRPS) dostaviti naslednje podatke za registracijo:

1. naslov sedeža podružnice v Črni gori,
2. dejavnost,
3. ime in pravno obliko tuje družbe,
4. overjeno kopijo statuta tuje družbe ter od sodnega tolmača overjen prevod statuta,
5. kopijo potrditve registracije tuje družbe ali ustrezno overjen dokument, ki potrjuje pravno veljavno registracijo družbe v matični državi,
6. imena in naslove oseb, ki so pooblaščene za zastopanje podružnice:
a) kot z zakonom potrjeni organ družbe ali kot člani organa,
b) kot stalni predstavniki družbe za poslovanje delov družbe (način zastopanja je posamičen ali skupen),
7. imena in naslove oseb s prebivališčem v Črni gori, ki so pooblaščeni za zastopanje družbe v pravnih postopkih,
8. poslovno poročilo tuje družbe za zadnje poslovno leto.

Privatizacija in investicije

Privatizacija

Lastniške spremembe v gospodarstvu R Črne gore so se začele z Zakonom o društvenom kapitalom (Službeni list SFRJ št. 46/90) in se intenzivneje začele izvajati s sprejemom republiškega Zakona o lastniškem in upravljavskem preoblikovanju (Službeni list RČG št. 2/92), ki določa pogoje in postopek preoblikovanja. Skladno s tem zakonom so gospodarski subjekti, kot nosilci sprememb, lahko izbrali model preoblikovanja, oziroma njihovo kombinacijo.
Preko 90 odstotkov preoblikovanih podjetij se je opredelilo za kombinacijo treh modelov preoblikovanja, ki so:

• prenos delnic na fonde (Fond za razvoj RČG, Republiški fond PIO, Zavod za zaposlovanje ČG),
• izdaja pooblaščenih delnic,
• razdelitev brezplačnih delnic.

Manjše število podjetij se je opredelilo za transformacijo s kombiniranjem modelov z izdajo pooblaščenih delnic, izdajo brezplačnih delnic in prodajo podjetja ali delov podjetja osebam, ki so prevzele vodenje podjetja. Fond za razvoj RČG je skozi proces lastniškega in upravljavskega preoblikovanja postal delničar v 370 podjetjih, ki so se opredelila za model prenosa dela družbenega kapitala na fonde.

Privatizacija v Črni gori se izvaja v skladu z Zakonom o privatizaciji gospodarstva – (Zakon o privatizaciji privrede – Sl. list RČG št. 23/96) in njegovo novelo Zakonom o izmjenama i dopunama Zakona o privatizaciji privrede (Sl. list št. 6/99) in poskuša najti drug ustrezen izraz spremembe lastništva družbenega kapitala in kapitala, prenesenega v sklade, kot tudi spremembo lastništva državnega kapitala.

Za nadzor, nemoten potek postopka privatizacije je Vlada RČG ustanovila Agencijo za prestrukturiranje gospodarstva in tuja vlaganja.

Metode privatizacije v Črni gori(v obdobju do implementacije projekta »masovne vavčerske privatizacije« - MVP):

• prodaja delnic,
• prodaja poslovne aktive podjetja,
• izdajanje delnic zaposlenim,
• menjava delnic za privatizacijske vavčerje,
• menjava dolga za delnice,
• kombinacija navedenih metod.

Z navedenimi metodami se privatizacija izvaja preko javnih dražb, javnih tenderjev ali preko javne ponudbe v skladu z zakoni in planom privatizacije ter drugimi predpisi, ki jih določi Vlada.

Privatizacijski modeli, ki se izvajajo danes:

Javni tender

Način privatizacije podjetja prek javnega tenderja je definiran z Uredbo o prodaji delnic in premoženja prek javnega tenderja (Uredba o prodaji akcija i imovine putem javnog tendera – Službeni list RCG br. 65/03). Svet za privatizacijo ČG je, kot kontrolno in regulatorno telo v postopku privatizacije, imenoval nekaj posebnih komisij, ki vodijo postopek privatizacije podjetij, katerih delnice se prodajajo prek javnega tenderja.

Dražba

Način privatizacije podjetja prek dražbe je definiran z Uredbo o prodaji delnic in premoženja prek javne dražbe (Uredba o prodaji akcija i imovine putem javne aukcije – Sl. list RCG br. 20/04). Prodajo prek javne dražbe organizira in izpelje »Komisija za dražbe«, ki jo imenuje Svet za privatizacijo Črne gore.

Borza

Način privatizacije podjetja na borzi je definiran s pravili Borze, Centralne depozitarne agencije in pravili, ki jih za potrebe reguliranja borznega tržišča določi Komisija za vrednostne papirje Črne gore.

Črna Gora se približuje koncu procesa privatizacije. V naslednjem letu se bo privatiziral preostali del neprivatiziranega kapitala v Črni Gori to je cca.15% kapitala. Pripravlja se strategija privatizacije nacionalne letalske družbe Montenegro Airlines, strategija privatizacije Crnogorske željeznice in strategija privatizacije Luke Bar.V teku so privatizacije Jadranskog brodogradilišta iz bijele,družbe Montepranzo-Bokaprodukt iz Tivta in Inštituta za fizikalno medicino, rehabilitacijo in revmatologijo Dr. Simo Milošević v Igalu. Pripravljajo se tenderji za privatizacijo HTP Budvanska riviera, HTP Uljcinska riviera, Instituta crne metalurgije, Barske plovidbe in Montenegrobonusa, časopisnega podjetja Pobjeda, malih hidroelektrarn, ki so v lasti Elektroprivrede Nikšić in tobačnega kombinata Duvanski kombinat Podgorica. Objavljen je tender za privatizacijo Duvankomerca. Sicer pa Savjet za privatizaciju načrtuje, da bo v bližnji prihodnosti ovrednotil nekaj turističnih lokacij in naredil koncept razvoja in smernice za vlaganja morebitnih naložbenikov. Gre za Veliku plažu v Uljcinju,Buljaricu, valdanos in Ostrvo cviječa,, Jaz, Ado bojano, Kumbor, Trašte in Bigovo. Uporabili naj bi poleg že dosedanjih načinov privatizacije tudi javno-zasebno partnerstvo.

Proces privatizacije v Črni gori je v zaključni fazi. Večina podjetij, ki niso bila privatizirana in so strateškega pomena za gospodarstvo Črne gore so iz področij: energetike, prometa, turizma.Privatizacija večjih podjetij se pričakuje v naslednjih nekaj letih. Celotni delež državnih sredstev v teh podjetij znaša 1.078 milijonov EUR ali 64% njihove celotne nominalne vrednosti. Vsaka od družb je v večinski lasti države. V preglednici so prikazana podjetja, ki se bodo privatizirala.



V skladu s planom privatizacije za leto 2009 so do sedaj bile planirane ali izvedene naslednje prodajne aktivnosti:

• Javna prodaja podjetij: „Adriatic Shipyard” AD Bijela, Tiskarsko in založniško podjetje “Pobjeda” AD Podgorica, „Montepranzo-Bokaprodukt“ AD Tivat,Institut „Dr Simo Milošević“ AD Igalo in “Zora” AD Berane
• Priprava in realizacija javnih razpisov za prodajo večinskih deležov v podjetjih:„Duvanski kombinat“ AD Podgorica, AD „Marina“ Bar in„Barska plovidba“ AD Bar kot tudi priprava za objavo javnih razpisov za prodajo pet majhnih hidroelektrarn v lasti “Elektroprivreda Crne Gore” AD Nikšić

• Povečanje kapitala v podjetju „Elektroprivreda Crne Gore“ AD Nikšić

• Prodaja podjetij preko javnih razpisov in sicer: „Budvanska rivijera“ AD Budva, „Ulcinjska rivijera“ AD Ulcinj, in „Institut crne metalurgije“ AD Nikšić.

• Začetek postopka privatizacije v skladu s sprejetim programom za prestrukturiranje podjetij: „Luka Bar“ AD Bar, „Željeznice Crne Gore“ AD Podgorica, „Montenegro airlines“ AD Podgorica in „Pošta Crne Gore“ DOO Podgorica.

• Izvedbo investicijskih projektov: „Ada Bojana“, „Velika plaža“, „Njivice“, „Utjeha“, „Buljarica“ in „Jaz“.

Vir: Montenegro country report.


Investicije

Črna Gora je čedalje bolj vabljiva za tuje vlagatelje, najbrž tudi zato, ker je tam najnižji davek na dobiček podjetij v evropi in sicer le devetodstoten. Glede tega jo prekaša le Estonija, kjer tega davka sploh ni. V Črni gori so se naložbe tujcev povečale zlasti leta 2007, ko jih je bilo za 678 milijonov EUR, tako da je ob koncu lanskega leta skupna vrednost tujih neposrednih investicij poskočila že na milijardo 567 milijonov EUR. V ta znesek niso vštete nepremičnine, ki so jih v Črni Gori kupili tujci. Če bi jih prišteli, bi se znesek vlaganj tujcev v tej državi povečal kar za 645 milijonov EUR.Gledano regijski je centralni del absorbiral 61,2%,južni del 30,1% a severni del 8,7% investicij.Edino mesto, kjer ni bilo nobene tuje investicije so Plužine. Slovenija je na četrtem mestu lestvice največjih investitoric v Črni gori.
Tuje naložbe ureja Zakon o tujih investicijah (Zakon o stranim ulaganjima – Sl. list RCG br. 52/00).

Opredelitve, na katerih temelji zakonska regulativa, so:

1. paralelen obstoj različnih in v mednarodni poslovni praksi poznanih modelov vlaganja na principu mešanih podjetij in drugih oblikah sodelovanja s tujimi vlagatelji,
2. varnost tujih investicij v nemotenem poslovanju z domačimi gospodarskimi subjekti, brez časovne omejitve,
3. tuji vlagatelji sodelujejo pri upravljanju gospodarskih objektov, v katere so vložili svoja sredstva (sorazmerno z vloženimi sredstvi),
4. prost pretok dobička in repatriacija kapitala,
5. maksimalna širitev področja vlaganja tujega kapitala,
6. jasna težnja k spoštovanju najširše avtonomije volje sodelujočih strank,
7. pravica koncesije uporabe javnih dobrin,
8. možnost konverzije tujega dolga v vlaganja (»debt-equity swap«),
9. jasna regulacija v jeziku, ki ga razumejo tuji vlagatelji.

Črna gora sledi strategiji odprtega gospodarskega tržišča. Prišlo je do napredka v izpopolnitvi gospodarsko pravnih predpisov. Gospodarski predpisi v Črni gori so usklajeni z veljavnimi predpisi držav s tržnim gospodarstvom, predvsem z državami Evropske unije.

Osnove pri dopolnitvi gospodarskih predpisov so enoten gospodarski prostor in integralen trg, medtem ko poslovne operacije temeljijo na zakonitostih trga.

Tuji vlagatelj lahko vloži sredstva v:
 

• mešana podjetja (delniško družbo, družbo z omejeno odgovornostjo, komanditno družbo in družbo z neomejeno odgovornostjo),
• privatno podjetje ali trgovino,
• pogodbeno podjetje,
• banko ali druge finančne organizacije,
• zadruge,

• zavarovalnice,
• druge oblike sodelovanja in združenega poslovanja, potrjenega z zakonom.

Največji problemi investitorjev so:
 

• Zakon o delu , kateri je rigiden do investitorjev, a zaščitniški do zaposlenih (problem odpravljen z nedavno sprejetim zakonom, kateri omogoča fleksibilnost delovne sile ),
• Pridobitev dovoljenj za rekonstrukcijo in gradnjo ( sedaj se pripravljajo in sprejemajo detaljni urbanistčni plani ),
• Visoki občinski davki in takse.

V mesecu juliju 2008 je bil sprejet Zakon o svojinsko-pravnim odnosima po katerem:
 

• tujci lahko postanejo lastniki nepremičnin ( tudi zemljišča razen kmetijskega zemljišča, gozdov in javnega dobra ),
• hipoteka se lahko vpiše na objekte v izgradnji
• Torej tuji državljani in pravne osebe pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah enako kot domače osebe.

Proste cone v Črni gori 

• So ena izmed oblik spodbujanja vlaganj tujega kapitala v Črno goro in doseganja tujih investicij skozi posebni pravni in ekonomski režim, ki se uporablja za poslovanje podjetij, registriranih za opravljanje gospodarske dejavnosti na območju proste cone

• Z Zakonom o podjetjih, ki se ustanavljajo in poslujejo pod posebnimi pogoji, je tujim pravnim in fizičnim osebam omogočeno svobodno ustanavljanje podjetja za dejavnost mednarodne trgovine, izvoza domačih proizvodov in storitev, nudenja finančnih in nefinančnih storitev, menedžmenta in svetovalnih storitev in drugega.

• Omogočajo povečanje izvoza, prenos moderne tehnologije tujih vlagateljev, večjo zaposlenost lokalnega prebivalstva.

• V coni ne smejo poslovati podjetja, katerih proizvodnja je ekološko sporna, in tista, ki se ukvarjajo z vojaško industrijo.

Glavni argument za poslovanje znotraj proste cone so številne olajšave: 
 

• ne plača se 9-odstotni davek na dobiček pravnih oseb,
• na blago, ki je vneseno v prosto cono, se ne plačujejo carina, carinske pristojbine in 17 odstotni DDV – velja tudi za uvoz blaga za gradnjo in vzdrževanje objektov, infrastrukture in opreme v coni ali skladišču,

• pri uvozu blaga in izvozu v tujino niso potrebni kontingenti, dovoljenja ali druge omejitve zunanjetrgovinskega prometa,
• vlaganje kapitala na področju cone ali skladišča, prenos dobička in deležev ni omejeno,

• ne plača se davek na nepremičnine in davek na imetje, ki je last družbe v coni,
• pravna varnost uporabnikov in upravljavcev je še posebej zagotovljena z odredbo, po kateri njihovo imetje ne more biti predmet nacionalizacije in razlastitve,

• za zaposlene v podjetju znotraj cone se plača le pokojninsko in invalidsko (6 odstotkov) ter zdravstveno zavarovanje (4 odstotke),

• cena delovne sile je nizka - povprečna plača v Črni gori se giblje okoli 200 EUR.

Davčne spodbude v Črni gori:

• Davčne olajšave - znesek davčnega dolga se lahko zmanjša za 25% zneska vloženega v osnovna sredstva za tozadevno davčno obdobje. To znižanje ne sme presegati 30% celotne davčne obveznosti.
• Spodbude za nerazvita območja,ki se nahajajo v severnem delu države. Novoustanovljena proizvodna podjetja so oproščeni plačila davka v prvih treh letih svojega delovanja.

• Davčne olajšave - znesek davčnega dolga, se lahko zmanjša za 25% zneska vloženega v osnovna sredstva za tozadevno davčno obdobje. Znižanje ne sme presegati 30% celotne davčne obveznosti.

• Prenašanje izgube iz poslovnega razmerja, razen tistih ki izhajajo iz kapitalskih dobičkov in izgub, se lahko prenesejo naprej za izravnavo dobička v prihodnjih obdobjih izračunov, vendar za ne več kot pet let.

• Spodbude za nove zaposlitve - Zakon predvideva davčne olajšave na podlagi zaposlitve novih delavcev. Davčna osnova se zmanjša delodajalcu, ki zaposluje nove delavce za nedoločen čas, vendar za ne manj kot dve leti. Davčna osnova se zniža za bruto plače takih delavcev in dodatno za prispevke, ki jih delodajalec plačuje za obvezno socialno zavarovanje. Davčna olajšava se uporablja za obdobje enega leta od dneva zaposlitve novega delavca.

• Naložbe v vrednostne papirje – vkolikor se dobiček iz kapitalskih naložb uporablja za nakup novih vrednostnih papirjev, ta dobiček ni obdavčljiv vkolikor se reinvestira v naslednjih 12 mesecih. Dobiček od prodaje vrednostnih papirjev, ki jih je podjetje imelo v svojem portfelju več kot dve leti, ni obdavčen.

Carinske olajšave v Črni gori:
 

• Uvoz surovin – vkolikor iz uvoženih surovin se proizvede izdelek in se ta izvaža carina na surovine se ne obračuna.
• Uvoz opreme kot del lastniškega deleža tujega investitorja – v tem primeru se carina ne obračuna, vendar se plača samo DDV.

• Carina se ne obračuna na izdelke, ki se izvažajo.

Vir: Invest in Montenegro - MIPA. 

Zaposlovanje

Delovna razmerja

Zaradi usklajenosti z evropsko zakonodajo in potrjenimi mednarodnimi konvencijami je bil julija 2008 sprejet novi Zakon o radu s katerim se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, spodbujanje zaposlovanja in olajševanje fleksibilnosti na trgu dela.

Delovna razmerja

Pogodbo o zaposlitvi lahko sklene oseba, katera je dopolnila 15 let in ima splošno zdravstveno sposobnost ter izpolnjuje posebne pogoje predvidene z aktom o sistematizaciji in drugimi predpisi.Pogodba o zaposlitvi je lahko sklenjena za določen ali nedoločen čas. Polni delovni čas znaša 40 ur tedensko. Nadurno delo ne sme trajati več kot 10 ur tedensko. Zaposleni je upravičen do 30 minutnega odmora v teku delovnega dne oz. 45 minutnega odmora v primeru nadurnega dela. Čas odmora se vračunava v delovni čas. Zaposleni je upravičen do 12 urnega počitka med delovnima dnevoma in 24 urnega počitka neprekinjeno v teku tedna.Najnižji letni plačani dopust je 18 delovnih dni, torej se pri dožini letnega dopusta delovni teden računa kot pet delovnih dni.V dneve letnega dopusta se ne vračunavajo prazniki in dnevi bolniške. Plača se določa v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi in se izplačuje enkrat mesečno. V kolikor pride do prenehanja potrebe po delu zakonsko določenega števila zaposlenih je delodajalec o tem dolžan obvestiti sindikat in Zavod za zaposlovanje Črne Gore ter sprejeti program ukrepov za reševanje viška zaposlenih. Zaposlenemu v tem primeru prenehanja delovnega razmerja pripada odpravnina v višini šest povprečnih plač. Ženska lahko nastopi porodniško 45 dni pred porodom, obvezno 28 dni pred porodom in je v porodniškem statusu dokler otrok ne dopolni leto dni.

Za čas odsotnosti z dela na dan državnega, splošnega in verskega praznika, letnega dopusta,vpoklica državnega organa, strokovnega izpopolnjevanja po nalogu delodajalca, zaradi začasne nesposobnosti za delo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju,zaradi prekinitve dela, katera ni nastala po krivdi zaposlenega ima zaposleni pravico do nadomestila plače v skladu s kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi.

Zaposleni imajo pravico in dolžnost ostati na delu najmanj petnajst dni od dneva prejema odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Minimalna plača

Minimalna cena dela je 55EUR mesečno v letu 2008 in je osnova za obračun plač v javnem sektorju in obračun socialnih nadomestil. Sporazumno jo določijo socialni partnerji. V kolikor dogovora ni, minimalno "ceno dela" določi vlada ob upoštevanju "Zakona o radu".

Zaščita pravic delavcev se uresničuje prek treh vzvodov, in sicer arbitraže znotraj podjetja, sodnega varstva in inšpekcijskega nadzora.

Zaposlovanje tujcev

Tujec se lahko zaposli v Črni gori, če ima dovoljenje za stalno oziroma začasno prebivališče ali z delovnim dovoljenjem.
Osnovni akt, ki definira zaposlovanje tujcev v Črni gori, je Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Zakon o zapošljavanju i radu stranaca - Sl. list RCG br.11/04).

Povprečna plača

Povprečna bruto plača je v juniju 2008 v Črni gori znašala 623 EUR, povprečna neto plača pa 425 EUR.

Več informacij nudi Statistični urad Črne gore.