Črna Gora
Osnovni podatki
Črna gora je bila ena od šestih republik bivše Jugoslavije. Kasneje je ostala v zvezi s Srbijo, najprej v Zvezni republiki Jugoslaviji, od leta 2003 pa v Srbiji in Črni gori. Po večletnih pripravah je 21. maja 2006 Črna gora izvedla referendum, na katerem je za neodvisnost glasovalo 55,5 % volivcev, in 3. junija 2006 razglasila neodvisnost.
Črna gora je majhna sredozemska država, ki meri 13.812 kvadratnih kilometrov in ima 0,66 mio prebivalcev. Od tega 43 % celotnega prebivalstva predstavljajo Črnogorci, ostalo pa Srbi (32 %), Bošnjaki (8 %), Albanci (5 %) in ostali (12 %). 60 % prebivalcev živi v mestih.
Glavno mesto je Podgorica, uradni jezik (po spremembi ustave leta 2007) črnogorski – čeprav imajo uraden status tudi srbski, bosanski, albanski in hrvaški jezik. Državna valuta je evro in v Črni gori uporabljajo metrični sistem.
Črna Gora je članica
IMF (International Monetary Fund),
WB (World Bank) in
CEFTA (Central European Free Trade Agreement).
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011; Dialog NewsRoom, september 2011.
Politični sistem
Črna gora je po ureditvi demokratična parlamentarna republika, predsednik je Filip Vujanovič, premier pa – od 29. Decembra 2010 – Igor Lukšić. Vladajočo koalicijo (Koalicija za evropsko Črno Goro) sestavljajo Demokratska stranka socialistov, Socialdemokratska stranka, Bošnjaška stranka in Hrvatska civilna iniciativa. Vlada je odgovorna enodomnemu parlamentu z 81 direktno voljenimi člani, ki imajo za funkcijo 4 letni mandat.
Naslednje predsedniške in parlamentarne volitve bodo leta 2013.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Črna gora je majhna, novo nastala država. Glavne gospodarske dejavnosti z zadnjih letih so proizvodnja aluminija v Podgorici (KAP), turizem, gradbeništvo in nepremičninski sektor. Zaradi zmanjšanja svetovnega povpraševanja po aluminiju in znižanja cen je izvoz aluminija zelo upadel in danes KAP dela le še s 50 % proizvodnih zmogljivosti. Tudi nepremičninski sektor in gradbeništvo je kriza močno prizadela. Najbolje je krizo preživel turistični sektor, saj se število turistov povečuje.
Po ločitvi Srbije in Črne Gore leta 2006 se je ločilo tudi članstvo v številnih mednarodnih organizacijah. 18. januarja 2007 se je Črna gora priključila Svetovni banki in IMF. Prizadeva si tudi za vstop v WTO. Oktobra 2007 je podpisala stabilizacijsko pridružitveni sporazum z EU, decembra 2008 pa je vložila prijavo za priključitev v EU. Glavna gospodarsko-politična problema v državi sta nezaposlenost in regionalna nesorazmerja. Približno 2 % zaposlenih se ukvarja s kmetijstvom, 30 % jih dela v industriji, preostalih 68 % pa je zaposlenih v storitvenem sektorju.
Črna gora je privatizirala proizvodnjo aluminija KAP, pa tudi večino finančnega sektorja. Turistični sektor je začel privabljati tuje investitorje.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.