Komunikacije

Internet in elektronska pošta

Mediji

Tiskani mediji
Časopisni market je zelo razširjen in branje časopisov je popularno v vseh socialnih skupinah. Več kot 80 odstotkov švedske odrasle populacije redno bere časopis. Na švedskem izhaja približno 160 časopisov. Naklada časopisov, ki izhajajo vsaj štiri-krat na teden je v letu 2005 znašala 3,6 milijona, kar je približno 420 izvodov na 1000 prebivalcev. Naklada vključno z ne-dnevnimi časopisi je znašala približno 4 milijone. Naklada brezplačnih časopisov je v letu 2005 dosegla 0,9 milijone.

Vsaka provinca ima svoj časopis, ki ima v svoji regiji visoko stopnjo branosti. Največji dnevni časopisi so najbolj popularni v glavnih mestih. To so: Aftonbladet, Dagens Nyheter, Expressen in Svenska Dagbladet. Mnogi časopisi so financirani s strani političnih strank, kljub temu pa je svoboda govora močno spoštovana in tudi uporabljena. Novice v angleščini, The Local, izhajajo na: www.thelocal.se.

Časopisni mediji imajo pet glavnih značilnosti:
1. Časopisi so v glavnem lokalni in regionalno locirani (samo dva tabloida ter en gospodarski časopis imata državno naklado).
2. Skoraj 100 odstotkov jutranjih časopisov je prodanih preko naročnin, z jutranjo dostavo.
3. Skoraj vsi socialni razredi berejo časopise.
4. Značilna je državna podpora časopisom, ki pa danes igra manj pomembno vlogo v časopisni strukturi na splošno.
5. Močna prisotnost brezplačnih časopisov, ki so v večini razdeljeni v mestih.

Švedski časopisni trg je razdeljen na pet glavnih segmentov:
1. Mestni jutranji časopisi: dnevniki, ki izhajajo v treh največjih mestih: Stockholm, Goteborg ter Malmo. Ta skupina predstavlja približno 25 odstotkov celotne časopisne naklade.
2. Mestni tabloidi: dva tabloida, ki izhajata dnevno v Stockholmu, ter imata lokalne izvode v Gotemborgu ter Malmu. Izhajajo sedem dni v tednu, ter so osredotočeni na šport in zabavo. Skupina predstavlja približno 20 odstotkov časopisne naklade.
3. Regionalni in lokalni časopisi: vsi ostali časopisi, ki izhajajo vsaj tri-krat na teden. Večina časopisov v tej skupini izhaja sedem-krat na teden, ter so prodajani skoraj v celoti na podlagi naročnin. Povprečna naklada je 35.000 izvodov. Regionalni in lokalni časopisi predstavljajo približno 45 odstotkov celoten časopisne naklade.
4. Časopisi z manj redno izdajo: zajemajo vse splošne časopise, ki izhajajo enkrat ali dvakrat na teden. Imajo majhno naklado in predstavljajo približno 10 odstotkov celotne časopisne naklade.
5. Brezplačni časopisi: spadajo v posebno skupino, saj se njihova naklada šteje drugače kot pri rednih plačniških časopisih. Največji brezplačni časopis je Metro (400.000), ki izhaja šest dni v tednu.

Trg revij, ki je okarakteriziran z visoko stopnjo fokusiranosti, je zelo močan in prisoten na Švedskem. Splošnih popularnih revij je 25 in, podobno kot v drugih državah, beležijo znižano naklado. Specializirane revije, kot na primer revije za hrano, šport, računalnike in znanost, pa beležijo rast.

Avdio-vizualni mediji
Leta 2005 je radio dosegel 75 odstotkov švedske populacije, in televizija 86 odstotkov. Poslušanje radia se postopoma znižuje, medtem ko se gledanje televizije počasi povečuje. Javna radio in televizija na Švedskem sta močna, vendar pa beležita upad mlajših gledalcev/poslušalcev.

Javni radio dominira javna radijska postaja Sveriges Radio. Postaja ima približno 60 odstotkov švedskega radijskega poslušalstva. Nudi nacionalne programe P1 (novice, kultura in javne zadeve), P2 (klasična glasba), P3 (mladina), ter en regionalni program P4, ki nudi novice in aktualne zadeve v 25ih regijah.

Privatni radio je bil od začetka pod gospodarskim pritiskom. Postaje niso privabile pričakovanega števila poslušalcev, ravno tako beležijo nizko število reklam. Posledično so zasebne radijske postaje koncentrirane v samo dveh podjetjih, MTG ter SBS.

Javna televizija je organizirana pod Sveriges Television (SVT). Organizacija ima tri kanale: SVT1, SVT2, ter SVT24. Zasebni televizijski program je TV4, ki tekmuje s petimi švedskimi satelitskimi programi, največji od njih je TV3 ter Kanal 5. Razvoj komercialne televizije je bil dokaj pozen, saj so bili prvi zasebni televizijski programi financirani izključno od reklam prišli na tržišče šele v drugi polovici 1980.

Tiskovne agencije
Švedska ima eno glavno tiskovno agencijo, Tidningarnas Telegrambyra (TT), ki je bila ustanovljena leta 1921. Je v lasti podjetja, ki so ga ustanovile tri največje časopisne skupine: Bonniers, Schibsted ter Stampen.

Medijske organizacije
Za švedski medijski svet je značilno majhno število pomembnih organizacij. Združenje časopisnih založnikov (Tidningsutgivarna) je interesna skupina kot tudi organizacija za delavske pravice. Skoraj vsi švedski časopisi so del omenjene organizacije. Poleg omenjene organizacije lahko na švedskem najdemo še Združenje založnikov revij, ter Združenje novinarjev.

Nacionalni medijski zakoni
Medijski zakoni temeljijo na tradiciji medijske svobode, ki je zapisana v zakonu iz leta 1766. Svoboda velja tudi za radijsko in televizijsko vsebino. Internetni zakoni običajno temeljijo na zakonih za tiskane medije. Osnovni zakoni opredeljujejo tudi javne dostope do dokumentacije.

Internetni mediji
Večina časopisov je začela izdajati internetno verzijo njihovih časopisov že v 1990-ih, danes pa imajo skoraj vsi švedski časopisi internetno izdajo svojih časopisov. Najbolj popularen internetni medij je Aftonbladet.se, katerega je ustanovil istoimenski časopis leta 1995, ter beleži skoraj 3 milijone obiskovalcev na teden.

Internet in elektronska pošta sta množično uporabljana tako v zasebnih kot poslovnih stikih. Dostop je omogočen iz vseh večjih hotelov in seveda iz številnih internetnih kavarn.

Po podatkih Evropskega statističnega urada ima kar 71 odstotkov švedskih gospodinjstev dostop do širokopasovnega interneta (evropsko povprečje je 49 odstotkov). 83 odstotkov Švedov redno uporablja internet.

Glavni razlogi za uporabo interneta na Švedskem:

Telefon, fax

Klicna številka za Švedsko iz Slovenije je 0046.
Brezplačne številke se začnejo z 020 ali 0200, številke mobilnih telefonov pa se začnejo z 010 ali 070. 112 je brezplačna številka klica v sili.

Telefonski imenik s pravnimi in fizičnimi osebami izdaja družba eniro in se nahaja na tej povezavi: www.eniro.se.

Omrežne številke posameznih mest:

• Borås 33
• Helsingborg 42
• Göteborg 31
• Karlstad 54
• Linköping 13
• Lund 46
• Malmö 40
• Norrköping 11
• Stockholm 8
• Sundsvall 6
• Uppsala 18
• Västerås 21

Javne telefonske govorilnice najdemo na železniških, bencinskih postajah, veleblagovnicah in drugih javnih mestih. Telefoniranje lahko plačamo s kreditno ali telefonsko kartico ter s kovanci švedske krone ali eura. Telefonske kartice stanejo 120 ali 50 SEK.
Za informacije o domačih telefonskih številkah pokličemo 118118, mednarodne informacije pa so dosegljive na telefonski številki 07977.

Pošta

Poštne storitve pokrivajo celotno državo; letalska pošta potuje med Slovenijo in Švedsko oziroma katerikoli drugo evropsko državo približno 2-3 dni. Pošiljke (manjše-vzorci, promocijski material in podobno) je možno pošiljati preko Pošte Slovenije, kar je najcenejši način, kadar je možen daljši čas pošiljanja.

Delovni čas švedske pošte:

• od ponedeljka do petka: 8.00 – 19.00,
• sobota: 8.00 – 14.00, čeprav so lahko nekatere poslovalnice v juliju tudi zaprte,
• nedelja: zaprto 

Kurirski servis

Prisotni so vsi večji mednarodni kurirski servisi (DHL, TNT, UPS).
Kurirske storitve nudi tudi Pošta Švedske.