Prodaja

Tržne poti, distribucija

Švedski komercialni agentje so organizirani v

Združenje komercialnih agentov Švedske
Agenturföretagen
Vasagatan 46, 5 tr
Box 3146
SE-103 62 Stockholm
tel.: + 46 8 411 00 22
fax: +46 8 411 00 23

Švedska zakonodaja določa pravice in obveznosti v odnosu med agentom in principalom. Običajno je en agent oziroma distributer zastopnik več tujih podjetij.
Najbolj razširjena metoda poslovanja ne Švedskem je preko franšiz. Predvsem je priljubljena v restavracijah hitre prehrane in avtomobilskih servisih. Prisotna je tudi v maloprodajnih trgovinah z oblačili in poslovnih storitvah. Pred odprtjem franšize na Švedskem se je potrebno prilagoditi njihovi zakonodaji. Podrobne informacije o zakonodaji in svetovalcih, ki delujejo na področju tega sektorja dobite na:

Švedskem franšiznem združenju
Svenska Franchiseföreningen
Soflerogatan 3A
SE-412 54 Göteborg
tel.: +46 31 40 55 10
fax: +46 31 81 10 72
e-pošta: info@franchiseforeningen.se

---

Tržno komuniciranje, promocija

Osrednji vladni organ odgovoren za potrošnike sestavljata Urad za potrošnike (Konsumentverket) in Urad ombudsmana odgovornega za zadeve potrošnikov (Konsumentombudsmannen). Varovanje potrošnikov na Švedskem ima dolgoletno tradicijo.
Akt o oglaševalski praksi (Marketing Practices Act) ščiti potrošnike pred zavajajočimi oglasi in drugimi neetičnimi oglaševalskimi praksami. Glede na ta podzakonski akt mora oglaševalec preveriti resničnost navedb v oglasu in posledično zagovarjati vse navedbe v oglasu. Zavajajoče navedbe cen, netočnosti glede kvalitete izdelkov, torej vse informacije, ki kakorkoli zavajajo potrošnika so nezakonite in jih lahko kazensko preganja ombudsman. Oglaševanje, ki bi napeljevalo otroke k potrošništvu je prepovedano. Švedska si namreč zelo prizadeva zavarovati otroke pred televizijskim oglaševanjem in ta prizadevanja poskuša kot članica EU prenesti na celotno unijo.
Polovica vseh oglaševalskih stroškov je namenjena oglaševanju v dnevnem časopisju in drugih publikacijah. Časopisi so na Švedskem zelo brani in na 1000 prebivalcev je prodanih 465 izvodov. Neposredno oglaševanje zaseda drugo mesto s približno 30 odstotnim deležem. Druge oblike oglaševanja so: oglaševanje na prodajnih mestih, v kinodvoranah, oglaševalskih deskah in panojih. Radio in televizija sta bila do nedavnega v državnih rokah. Komercialni oglasi se torej v teh dveh medijih pojavljajo šele nekaj časa, vendar močno pridobivata na deležu oglaševalskega kolača.

Elektronsko poslovanje

Švedska je na področju uporabe interneta in razvoja elektronskega poslovanja vodilna v Evropi. Pri tem pa je treba poudariti, da navkljub globalni rabi interneta, elektronske trgovine največ prodajajo na domačem tržišču, torej na tržišču, kjer imajo registriran sedež podjetja. Nove tehnologije, ki jih omogoča internet, uporabljajo kot dodatno orodje približevanja kupcem tako tradicionalna podjetja, npr. Ericsson in novo nastajajoča podjetja.

Najbolj priljubljena spletna storitev je pošiljanje elektronske pošte, sledi prebiranje časopisov in uporaba forumov. Zgoščenke in knjige so največkrat kupljeni izdelki v elektronskih trgovinah.

Po podatkih Evropskega statističnega urada je 75 odstotkov uslug švedske javne uprave na voljo preko t.i. e-uprave. 52 odstotkov Švedov pa se tudi redno poslužuje omenjenih uslug. 38 odstotkov Švedov redno uporablja internet za nakup osebnih dobrin.

Plačevanje

Običajni rok plačila je 30 dni od izdaje računa. Plačila so točna in v primeru zamude se obračunavajo zamudne obresti. Zakon dopušča zaračunavanje 2,5% zamudnih obresti. V uporabi so vsi možni načini plačevanja, najbolj uporabljena metoda plačila je odprt račun. Švedski kupci neradi sprejmejo menico in tudi uporaba akreditivov ni močno razširjena.

Izvozniki, ki imajo dolžnike na Švedskem naj se obrnejo na:

Združenje izterjevalcev dolgov
Svenska Inkassoföreningen
Sveavägen 17, 15 tr
SE-111 57 Stockholm
Sweden
tel.: +46 8-661 12 32
fax: + 46 8-662 76 12
e-pošta: info@svenska-inkassoforeningen.se
url: www.svenska-inkassoforeningen.se

Tveganje

Po podatkih Country Risk Analysis, ki ga pripravlja OECD in je uradni del pravnega reda EU, se Švedska v 2011 ponovno uvršča v ničti razred tveganja – to je najmanjša stopnja tveganja. Ostale primerljive države imajo naslednje ratinge:


OECD: 0-najmanjša stopnja tveganja, 7-največja stopnja tveganja; zadnja ocena je bila pripravljena novembra 2011
Coface: A1 – politična in ekonomska stabilnost zelo dobro, A2- dobro, A3 – nekaj sprememb, na splošno dobro, vendar je lahko prizadeta plačilna disciplina podjetij, A4- majava politična in ekonomska stabilnost, poslovni svet je lahko zelo agresiven; B- politična in ekonomska nezanesljivost, občasno zelo težki pogoji poslovanja; C-zelo nestabilna država gledano ekonomsko in politično, poslovanje s številnimi pomanjkljivostmi; D- zelo visok političen in ekonomski riziko, običajno je poslovanje izredno težko ali pa onemogočeno

Transport