Tržne poti, distribucija
Prodajna mreža je zelo skoncentrirana. V trgovini s prehrano in artikli široke potrošnje prevladujejo domače trgovske verige (Migros, Coop-Scweiz, Dener, Pic&Pay, Jumbo, Carrefour, Hornbach Gruppe), ki so razporejene po celotnem teritoriju. Med te verige je zelo težko prodreti, ker kupci zahtevajo zelo visoko kakovost proizvodov in ekološko naravnanost. Zraven tega diktirajo veliki trgovci praktično ves uvoz. Na osnovi podatkov, ki jih posredujejo (ponudba in povpraševanje po domačem blagu), se oblikujejo uvozne kvote.
Vsaj v začetni fazi je priporočljivo, da se podjetja povežejo z domačimi podjetji, čeprav to pomeni manjši dobiček.
Za neposredni vstop je potrebno veliko kapitala. Obstajajo še druge možnosti vstopa, in sicer ustanovitev lastnega podjetja v Švici, podružnice ali uvedba lastne proizvodnje. Za manjša podjetja to zaradi pomanjkanja kapitala ni izvedljivo.
Trgovci na drobno oziroma distributerji so večinoma povezani v Združenje distributerjev, ki jim omogoča večjo konkurenčnost. Več informacij o Združenju distributerjev je na spletni povezavi
Swiss Retailers Association (SRA).
Viri:
www.fita.org.
Tržno komuniciranje, promocija
Švicarski trg je zelo zahteven, zato je tudi tržna komunikacija zahtevna in prilagojena visokim standardom. Tržno komuniciranje ima velik pomen pri pozicioniranju izdelkov in storitev na trgu. Odnosi z javnostmi, oglaševanje in pospeševanje prodaje so široko uporabljani. Velika pozornost se namenja funkcionalnosti in osveščanju kupcev ter razpoznavnosti blagovnih znamk. Pri švicarskih kupcih cenovna občutljivost ni na prvem mestu, bolj so dovzetni za visoko kakovost. Zanjo so pripravljeni plačati več. Visoka je tudi ekološka osveščenost. Švicarski kupci so lojalni in osveščeni, zato prisegajo na uveljavljene blagovne znamke. Velik poudarek dajejo švicarski kupci poprodajnim storitvam. Švicarji imajo radi nove, inovativne izdelke, vendar ostajajo lojalni blagovnim znamkam, ki jih dobro poznajo in jim zaupajo.
Švicarski kupci so lojalni in osveščeni, zato prisegajo na uveljavljene blagovne znamke.
Marketinška praksa je urejena z zakonodajo. Obstajajo štiri skupine pravil in sicer:
Splošni predpisi:
- Federalni zakon o nelojalni konkurenci
- 28. člen civilnega zakonika, ki ureja zaščito ostalih osebnih pravic
- Federalni protimonopolni zakon oz. zakon o kartelih
Predpisi po posameznih področjih:
- Predpis o objavi cen proizvodov
- Predpisi o živilih
- Predpis o oglaševanju alkohola
- Predpis o oglaševanju loterije in drugih komercialnih stav
- Predpis o oglaševanju strupenih snovi
- Zakon o radiu in televiziji
- Zakon o označevanju cest
- Kantonalna uredba o kontroli medicinskih preparatov
Mednarodna zakonodaja:
- Švica je članica pariške konvencije o zaščiti industrijske lastnine, zato je obvezana tudi k učinkoviti zaščiti pred nelojalno konkurenco iz drugih držav.
Pravilniki zasebnih organizacij:
- Mednarodna pravila poštene prakse v oglaševanje pri gospodarski zbornici
- Načela oglaševanja razvita s strani Komisije za poštenost oglaševanja.
Promocija
Največ pomoči glede promocije vašega želenega poslovanja s Švico lahko dobite preko
švicarske poslovne mreže (OSEC).
Pri njih so vam na voljo podatki, kot so:
- naslovi potencialnih poslovnih partnerjev iz zahtevanega industrijskega sektorja
- ciljno iskanje poslovnih partnerjev: strank – končnih potrošnikov, podjetij za distribucijo, prodajne zastopnike, pravila pri angažiranju poddistributerjev, potencialnih joint-venture partnerjih in podobno.
- o sejemskih prireditvah in načinu priprave nanje.
- odgovori na vprašanja zakaj investirati v Švico
- informacije o švicarskem trgu: splošne informacije, o industriji, potencialnih tržnih segmentih, uvozni regulativi, carinah…
Viri:
www.fita.org,
Dow Jones Factiva.
Elektronsko poslovanje
Internet je v Švici zelo razširjen. Država se po številu internet priključkov uvršča v sam svetovni vrh.
Elektronsko poslovanje predstavlja že pomembno vejo v gospodarstvu, predvsem v storitvenem sektorju in v trgovini, saj se internet trgovina močno razvija. Preko spleta predstavljajo svoje izdelke vse večje trgovske hiše, založniške hiše, kozmetične trgovine in tudi nacionalne vladne ustanove in ustanove kantonov.
Po raziskavi družbe Nielsen, je v Švici leta 2010 že več kot 75% vseh prebivalcev uporabljalo internet. Skoraj 60 % uporabnikov interneta občasno tudi opravlja spletno nakupovanje. Eden od petih nakupov je opravljen preko spleta. Skoraj vsak drugi švicarski internetni uporabnik je v decembru 2010 opravil nakup preko spletne trgovine. Spletno trgovino uporablja več moških kot žensk. Največ uporabnikov spletne trgovine je v starostni skupini 30 – 39 let (26,4 %), sledi ji skupina 20 – 29 let (23,4 %). Povprečen redni spletni nakupovalec v Švici je trenutno moški, star med 30 in39 let, z visoko stopnjo izobrazbe.
Viri:
Dow Jones Factiva.
Plačevanje
Rok plačila je stvar dogovora med poslovnima partnerjema. Pri nekaterih večjih dobavah, še posebej pa pri prodaji švicarskega blaga se od kupcev zahteva nepreklicni dokumentarni akreditiv ali bančna garancija na prvi poziv banki. Pri takojšnjem plačilu se je možno dogovoriti za rabat. Švicarski kupci so zanesljivi plačniki.
Večina slovenskega izvoza v Švico je posrednega, zato je priporočljivo preveriti boniteto posameznih posrednikov in se primerno zavarovati. Za pomoč pri financiranju mednarodne trgovine se lahko v Zurichu obrnete na finančno družbo v lasti NLB -
NLB InterFinanz AG.
Transport
Švica ima 65 letališč, 4.888 km železniških prog, 71.454 km cest in eno pristanišče v Baslu.
Švica ima zelo učinkovit in moderno urejen javni prevoz. Tramvaje uporabljajo v mestih Basel, Bern, Ženeva, Neuchâtel in Zürich. Veliko mest ima urejen trolejbusni prevoz.
Domači letalski prevozi so zelo hitri , a precej dragi, zato večina ljudi uporablja cestni in železniški promet. Železniški promet je dobro razvit po vsej državi. Švicarske železnice
Schweizerische Bundesbahnen(SBB) in mnogi ostali ponudniki železniških storitev, ponujajo odlične storitve.
Koristne povezave:
Viri:
www.cia.gov,
Dow Jones Factiva.